Tiskane izdaje
Dušan Mes, generalni direktor SŽ
Slovenija ima glede na svojo lego velik potencial v logistiki, ki bi lahko v državni proračun prispevala še bistveno več, če bi imela ustrezno infrastrukturo. Drugi tir je njen ključni sestavni del. Če bo zakon padel, bo zelo težko kmalu ponovno vzpostaviti takšno pripravljenost in voljo za novi tir. Bog ne daj, da bi začeli nova umeščanja v prostor. Potem smo zamudili vse. Ključno pri vsej razpravi je, da je v javnosti zelo malo pravih argumentov. Večinoma so populistične puhlice. Stališče, da bi lahko novo traso zelo hitro umestili v prostor, ne ustreza izkušnjam. Nasprotovanja pristaniških delavcev zaradi domnevne razprodaje pristanišča nimajo teže, saj so bile že ničkolikokrat dane obljube pristojnih državnih organov, da ne bodo razdirali koncesijske pogodbe Luke Koper in da bodo ohranjali status Luke Koper.
Zeno D'Agostino, predsednik tržaške pristaniške uprave
V razpravi glede zakona o drugem tiru se ne morem opredeljevati, ker gre za tehnična vprašanja, ki jih ne poznam dovolj. Luka Koper in tržaško pristanišče se lepo razvijata. Koper bo letos presegel 900.000 kontejnerjev, Trst pa 600.000, naša rast bo 25-odstotna. Ni sodobnega pristanišča brez železniške povezave. Če je ne bo, bi se znašli v razvojni in upravljavski zagati. V Trstu investiramo v železnico, mislim, da bi se to moralo zgoditi tudi v Kopru. Trst ne bi imel neposredne koristi od drugega tira, saj povezava ni predvidena. Imam občutek, da si železniške povezave med Koprom in Trstom ne želi nihče v Sloveniji. Če bi bilo res, da bi se odločitev o povezavi obeh pristanišč spremenila po dograditvi drugega tira, saj bi se stari strahovi in nepotrebni predsodki polegli, bi moral ponovno premisliti o tej možnosti. V tem primeru bi drugi tir imel tudi za obe pristanišči določene prednosti.
Bogdan Zgonc, profesor projektiranja in gradnje železniških prog na fakulteti za gradbeništvo
Referendumska kampanja presega meje dobrega okusa. Ni dvoma o nujnosti drugega tira, vendar bi moral biti zasnovan z dvotirno progo, enotirna je čista neumnost. Ni pomembno, če bi se oba tira gradila z zamikom. Projekt, s katerim je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je povsem korekten. Trasa je strokovno utemeljena, izdelana je vsa projektna dokumentacija, odkupljena so zemljišča ..., tega pri Tešu 6 nismo imeli. Če bi se lotili alternativ, bi izgubili najmanj deset let. Ni mogoče primerjati projekta, ki je v končni fazi, z idejnimi rešitvami, ki niso tehnično utemeljene. Seveda ne potrebujemo posebnega podjetja. Za progo Murska Sobota-Hodoš ga niso ustanavljali. Tudi ni jasno, zakaj je treba razmišljati o javno-zasebnem ali drugačnem partnerstvu samo v tem primeru. Že to vzbuja pomisleke.
Bruno Korelič, nekdanji dolgoletni direktor
Luke Koper
Zakon je gotovo skrpucalo, projekt bi lahko zastavili drugače. Ampak zdaj je treba tir zgraditi, okrog zakona pa se bomo lahko pogovarjali in ga popravljali še 20 ali 30 let. Ni dokončno zabetoniran. Prišla bo nova vlada, sprejela bo nove odločitve in smernice. Tudi meni zakon ni všeč, toda tir je treba graditi. Vse drugo je manj pomembno. V predreferendumskih razpravah ljudje govorijo vse mogoče, predvsem zaradi političnih in drugih osebnih interesov. V preteklosti smo imeli že več resnih ponudb, eno iz Avstrije (Voest Alpine in Siemens), drugo iz Italije (banka Unicredit), vendar jih prejšnje vlade niso hotele sprejeti. O drugem tiru se pogovarjamo že 30 let. Nobenega od sedanjih razpravljavcev pri teh razpravah ni bilo in ne vedo, kako trdo so obravnavali vseh 17 različic, preden so se odločili za sedanjo.
