Informacijska pooblaščenka bo nadzirala uporabo GPS

Informacijski pooblaščenec opaža porast uporabe sistemov GPS, ki omogočajo sledenje vozilom, osebam in predmetom. Nekateri delodajalci GPS naprave uporabljajo tudi za sledenje zaposlenim. Zato bo v letu 2016 pospešeno izvajal inšpekcijske postopke uporab GPS naprav za zbiranje osebnih podatkov.

Objavljeno
23. november 2015 16.32
uho_prelesnik
Matjaž Albreht
Matjaž Albreht

Na Informacijskega pooblaščenca se obračajo številna podjetja in inštitucije, ki jih zanima uporaba GPS naprav npr. za sledenje tovornjakov, delovnih strojev, taksijev, službenih vozil, za sledenje delu občinskih redarjev, poštarjev in raznašalcev časopisov, lociranje upokojencev v domovih za starejše, za program spremljanja in varovanja otrok, starejših in bolnih oseb, planincev in pohodnikov. Pojavile se bodo tudi druge situacije, kjer bi lahko uporaba GPS tehnologije pripomogla k uresničevanju različnih ciljev.

Uporaba GPS za zbiranje osebnih podatkov

Lociranje vozil in ljudi pa pomeni tudi obdelavo osebnih podatkov in lahko vodi v nesorazmerno slednje posameznikom. Zato je Informacijski pooblaščenec letos izdal smernice, v katerih opozarja, na kaj je treba biti pozoren in kako uporabljati GPS naprave na način skladen z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec zato vse upravljavce poziva, da pred odločitvijo za uvedbo tovrstnih naprav upoštevajo priporočila iz smernic. Vprašanje zakonitosti uporabe GPS naprav je v veliki meri povezano z izvedbo predhodne ocene sorazmernosti njihove uporabe. Za to pa mora informacijski pooblaščenec nujno zbrati dovolj informacij, s pomočjo katerih lahko ugotovi, ali je uporaba naprave v določenem primeru primerna in učinkovita za doseganje zasledovanih ciljev, predvsem pa kakšen poseg v zasebnost predstavlja.

Test sorazmernosti

»Vedno je treba preveriti, ali obstajajo druge metode in načini, ki ne terjajo obdelave lokacijskih podatkov. Pri testih sorazmernosti so pomembne tudi varovalke, s katerimi lahko zmanjšamo ali celo izničimo vplive na pravice posameznika«, piše v sporočilu za javnost. Pomembno vlogo pri tem imata tudi transparentnost in vnaprejšnja obveščenost - posamezniki imamo pravico vedeti kdo, kaj in zakaj zbira podatke o nas. Podobno kot pri uporabi ostalih tehnologij, je treba najprej ugotoviti, s kakšnim problemom se soočamo in ali ga bo tehnologija sploh lahko rešila, še poudarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.