Italija bo izpolnjevala dolg do Slovencev

Na zadovoljstvo slovenskih organizacij je vsota večja od predvidene, kar pa organizacijam nalaga odgovornost za uveljavitev reform znotraj manjšine.

Slovenska senatorka v Rimu Tamara Blažina je od poletja prepričevala proračunsko komisijo poslanske zbornice, naj država spet zagotovi primerno vsoto, ki jo sistemsko nalaga italijanska zakonodaja za slovenske manjšine. Tako bodo prihodnje leto zamejci dobili 700.000 evrov več kakor letos in precej več, kot je bilo zanje sprva predvideno za leti 2017 in 2018 (zgolj po 5,9 milijona evrov). Podpora bo namenjena slovenskim organizacijam, medijem, za uporabo slovenskega jezika v občinah, provincah in drugih javnih upravah ter za ekonomsko-socialni razvoj. Vsote so že določene v proračunu, zato vsakoletna pogajanja nekaj časa ne bodo potrebna.

Čas za kakovostni preskok

Tamara Blažina meni, da je zdaj denarja dovolj za dolgo pričakovani začetek reform. »Vsi skupaj bi se morali potruditi za kakovostni preskok, ki si ga vsi želimo, a ga še nismo dosegli. Če tiskamo knjige zato, da ostanejo nekje v skladiščih, mislim, da je državni denar slabo uporabljen. Če pa tiskamo knjige, ki dosežejo širšo javnost, je ta denar naložen dobro. Naše založbe nimajo več nekih ideoloških predznakov, in se zato lahko strokovno lotijo teh vprašanj. Nekje bo treba začeti,« je povedala za Primorski dnevnik.

Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Walter Bandelj je bil zadržano zadovoljen, saj da bo z zagotovljenim denarjem treba pokrivati tudi nekatere primanjkljaje iz preteklosti. »Stroški so visoki, zato se bo treba v prihodnje lotiti tudi organizacijskih sprememb. Lahko pa zdaj še več pozornosti posvetimo slovenskemu šolstvu in Benečiji ter problematiki narodnih domov,« je dejal. Bandelj pa je že zdaj precej bolj zadržan za obdobje po letu 2018, ko bo Italija uvedla upravne reforme, zaradi katerih bodo Slovenci v Furlaniji predvidoma ostali brez svojega predstavnika v rimskem senatu. »To je lahko velik problem in zaradi tega bomo lahko na slabšem, kot smo danes.«

Stadion kot temelj kulturnega središča

Proračun za prihodnje triletje je pred kratkim sprejel tudi deželni svet Furlanije - Julijske krajine. Višina dotacij iz zaščitnega zakona za primarne organizacije in ustanove slovenske manjšine ter sklad za delovanje manjših društev ostaja na lanski ravni, pojasnjuje svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Najpomembnejša postavka v višini 440.000 evrov pa je namenjena združenju Bor za izvedbo obnovitvenih del na Stadionu 1. maja v Trstu. »To je svež denar iz deželnih blagajn in ne posega v redne finančne dotacije iz zaščitnega zakona. S tem prispevkom postavljamo nove temelje zamisli o sodobnem slovenskem središču v Trstu. Stadion se v tem smislu vključuje v načrtovano povezavo s potrebami slovenskih višjih srednjih šol, športnega gibanja ter družbeno-kulturne ponudbe, ki se bo razvila v načrtovano obnovljenem nekdanjem svetoivanskem Narodnem domu,« je zatrdil Gabrovec.

V proračun je vključena tudi ustanovitev osrednjega deželnega urada za slovenski jezik, kakor je predlagal paritetni odbor za slovensko manjšino, njegova naloga pa bo dosledno uvajanje vidne dvojezičnosti, spoštovanje pravice do sporazumevanja v slovenščini z javnimi oblastmi ter opora delovanju političnih in upravnih organov na območju 32 zaščitenih občin.