Tiskane izdaje
Ljubljana – Kljub zatonu vstajniškega vala s konca lanskega leta politične alternative dobivajo vse bolj jasno obliko. Interesa za nastanek skupne stranke, ki bi povezala »sestrska« gibanja, ni veliko, zato pa je čedalje več pobud za zavezništvo političnih novincev po zgledu grške Sirize.
Predsednik stranke TRS Matjaž Hanžek predstavnike nazorsko sorodnih gibanj, list, zavodov in nastajajočih strank vabi k oblikovanju koalicije, katere končni namen bi bil skupen nastop na parlamentarnih volitvah – bodisi rednih bodisi predčasnih. »To bi bila povezava, s katero bi določili skupne imenovalce, a bi vsaka vključena skupina lahko ohranila svoje specifične poudarke, s katerimi se drugi morda ne bi strinjali,« je za Delo pojasnil nekdanji varuh človekovih pravic.
Hanžek razmišlja, da bi se tako tudi izognili usodi nekdaj največje vladne stranke LDS, kjer so se po njegovem izgubljala stališča tistih, ki niso bili del ožjega vodstva. O podrobnostih alternative, ki bi v praksi pomenila predvolilno zavezništvo in skupne kandidatne liste, so se v TRS večkrat pogovarjali tudi s predstavniki grške Sirize. Grška nova levica je takšno obliko sodelovanja uspešno preizkusila v Sloveniji sorodnem volilnem sistemu.
Združena alternativa
Sodelovanje pa si drugače predstavljajo v Solidarnosti – očitno prvi stranki, ki bo nastala neposredno iz vstajniškega gibanja. Člani Odbora za pravično in solidarno družbo, zbrani okoli zgodovinarja Jožeta Pirjevca, se bodo kot politična stranka uradno registrirali do konca leta – po optimističnem scenariju nemara že oktobra.
Doslej so zbrali zakonsko potrebnih 200 overjenih podpisov članov, končujejo pisanje strankinega statuta in pripravljajo scenarij ustanovnega kongresa. Kdo bo voditelj nastajajoče stranke, se še ne ve, saj evidentiranje kandidatov za vodilne funkcije še poteka, zagotovo pa prvak stranke ne bo avtomatično postal Pirjevec. »Če bi bile predčasne volitve, mislim, da smo že v fazi, ko lahko kandidiramo. Prihodnje leto pa se nameravamo pomeriti tudi na evropskih in županskih volitvah,« razkriva eden od ustanoviteljev Božidar Flajšman.
Zato člani Solidarnosti zadnjih nekaj mesecev intenzivno komunicirajo z drugimi akterji vstajniškega vala, ki se prav tako spogledujejo z vstopom v politiko. Prepričati poskušajo z idejo, da drobljenje sorodnih razmišljanj na več posameznih gibanj, strank oziroma list ni dobro, saj zmanjšuje možnosti za uspeh na volitvah in zapleta uveljavljen način financiranja političnih strank. Namesto tega predlagajo združitev v skupno vstajniško stranko.
»To se nam zdi bolj prepričljiva obveza do volivcev in državljanov, ki so v zadnjem letu podprli protestna gibanja. Če se to ne bo zgodilo in bo nastala skupina levih strank, bodo te pred volitvami morale ustanoviti nekakšno koalicijo, ampak to je za nas šele druga dobra rešitev,« je pojasnil drugi izmed idejnih očetov Solidarnosti Dušan Keber. Dodal je, da so ob morebitnem nastanku večje skupne stranke pripravljeni svojo tudi razpustiti.
Neprivlačno strankarstvo
A so člani Solidarnosti v takšnem razmišljanju bolj ali manj osamljeni. Ideja zavezništva je namreč bližja tudi Igorju Šoltesu, ki je pred kratkim sodeloval pri ustanovitvi društva Verjamem, saj je – kot pravi – klasični strankarski sistem v Sloveniji doslej »pokazal več slabosti kot prednosti«.
S tem se strinja tudi ustavni pravnik Miro Cerar, ki ustanavlja svoj civilnodružbeni zavod. »Žal pa naš zabetonirani volilni sistem privilegira politične stranke in na volitvah otežuje nastop različnim drugim listam, tako da je na prihodnjih volitvah, kadarkoli pač bodo, težko pričakovati prevlado civilnodružbenih list nad strankarskimi,« opozarja Cerar.
Predvolilna koalicija pa zanima tudi privržence Iniciative za demokratični socializem, kjer prav tako ustanavljajo lastno politično stranko. »Mi se bomo profilirali bolj ideološko kot, denimo, Šoltes ali Cerar. Gradili bomo na levi demokratični in socialistični platformi, sredinskost in neideološkost pa nas ne zanimata preveč,« je za naš časopis razložil njihov predstavnik Luka Mesec. Prav zato jim bolj ustreza povezava, ki je bolj avtonomna in ohlapna, sodelovanje znotraj ene same stranke pa se jim zdi manj primerno.
