Tiskane izdaje
Ljubljana - Ustavno sodišče (US) je s sedmimi glasovi za in enim proti (sodnica Špelca Mežnar) za devet mesecev prekinilo sodne postopke, v katerih izbrisani tožijo državo zaradi njenega protipravnega ravnanja. Vendar odločba ne zadeva vseh izbrisanih, ampak le peščico. Državni zbor ima do konca leta čas, da na novo uredi višino odškodnin izbrisanim, do takrat so sodni postopki prekinjeni.
Pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic pojasnjuje, da se odločitev ustavnih sodnikov nanaša le na tiste izbrisane, ki so tožbo za odškodnino vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninah za izbrisane (junij 2014), in na tiste, ki so to naredili do 19. junija lani, ko je potekel rok za vložitev zahtevkov za odškodnine. »Vsi drugi pa so zamudili že vse roke in odškodnin ne morejo več zahtevati,« pravi Krivic.
Prva skupina oškodovancev
Kaj je pravzaprav odločilo ustavno sodišče? To, da je 12. člen zakona o odškodninah za izbrisane, s katerim je zakonodajalec določil, da odškodnina, ki jo izbrisani prejme v sodnem postopku, ne more preseči trikratnika odškodnine, ki bi jo prejel v upravnem postopku, protiustaven (odškodnina v upravnem postopku za en mesec izbrisa znaša 50 evrov).
Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, so tisti, ki so odškodninske pravde zoper državo sprožili pred uporabo zakona in njihovi zahtevki do takrat niso zastarali, pričakovali povračilo škode zaradi izbrisa na podlagi ustave. Prepričani so bili, da bo višina denarne odškodnine odvisna izključno od obsega škode in da ne bo omejena z zakonom.
Ustavno sodišče tako ugotavlja, da je državni zbor med trajanjem sodnih postopkov spremenil pravila za uveljavljanje odškodninskih terjatev, in to v postopkih, v katerih je bila tožena država zaradi protipravnega ravnanja svojih organov oblasti. S tem je zagotovil ugodnejši položaj države kot tožene stranke, pri čemer je bila možna višina denarne obveznosti države v teh postopkih že opredeljena.
Druga skupina oškodovancev
Nekoliko drugačen je po presoji ustavnega sodišča položaj tistih, ki pred začetkom uporabe zakona niso imeli odprtih sodnih postopkov zoper državo zaradi uveljavljanja svojih odškodninskih zahtevkov oziroma so take postopke do tedaj sprožili, pa so po prejšnji ureditvi zastarali. Njihov položaj je opredelila pilotna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, ki je Sloveniji naložila obveznost, naj posebej uredi odškodninsko varstvo zaradi omilitve posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Izbrisanim se je z zakonom poslabšal pravni položaj. Foto: Matej Družnik/Delo
Ustavno sodišče ugotavlja, da omejitev višine denarne odškodnine pomeni poslabšanje položaja za tiste oškodovance, ki v posamičnih sodnih postopkih dokazujejo konkretni obseg prestane škode in zahtevajo tej ustrezno denarno odškodnino, ki presega zakonsko pavšalno opredeljeni najvišji znesek denarne odškodnine.
Ustavno sodišče ocenjuje, da resna javnofinančna kriza sicer lahko pomeni ustavno dopustni cilj za sprejetje zakona, s katerim se omeji skupna višina denarne odškodnine. Vendar je ureditev protiustavna, ker zakon niti v posamičnih primerih, v katerih bi bil ugotovljen nesorazmerno velik razkorak med izkazanim obsegom škode in zakonsko pavšalno omejeno denarno odškodnino, ni omogočil individualne presoje položaja posameznega oškodovanca. Zato je izpodbijana zakonska določba tudi v delu, v katerem se nanaša na drugo skupino oškodovancev, protiustavna.
Malo pravnomočnih odločitev
Skupna višina denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se lahko določi v sodnem postopku, je sicer omejena do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku.
Upravne enote so do konca lanskega leta prejele 8161 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku in priznale za nekaj manj kot 26,4 milijona evrov odškodnin. Najvišja je znašala 13.050 evrov.
Izrazito pa se je povečalo število zahtevkov za določitev odškodnine na sodišču, saj se lahko vsak, ki ni zadovoljen z določitvijo odškodnine v upravnem postopku, obrne še na sodne instance. Do konca lanskega leta je bilo takšnih primerov 331, pravnomočno je bilo odločeno v desetih, skupna višina odškodnin je bila nekaj manj kot 100.000 evrov. Tožbeni zahtevki znašajo tudi 2,5 milijona evrov.
Špelca Mežnar, ustavna sodnica: »Ustavno sodišče je izbrisane razdelilo v dve skupini - v bolj in manj izbrisane. V prvi skupini so tisti, ki imajo več pravic in so upravičeni do popolne odškodnine, v drugi so izbrisani z manj pravicami, ki niso upravičeni do popolne odškodnine, izjemoma imajo le pravico do individualne obravnave. Ustavno sodišče je s takšno delitvijo neenako obravnavalo enake osebe in zagrešilo kršitev načela enakosti.«
Kronologija sage izbrisanih
Ustavno sodišče je več kot 25 let po izbrisu 25.000 prebivalcev Slovenije razveljavilo zakonsko omejitev skupne višine denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim. Odločitev kaže, da to vprašanje polpretekle zgodovine kljub dolgotrajnemu reševanju še ni zaprto. STA objavlja kronologijo pomembnejših dogodkov, povezanih s to problematiko.
25. junij 1991 - Slovenski parlament je sprejel več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakona o državljanstvu in o tujcih. Zakon o državljanstvu je določal, da morajo državljani drugih republik SFRJ s stalnim prebivališčem v Sloveniji v roku pol leta vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva.
26. december 1991 - Iztekel se je šestmesečni rok za podajo vloge za pridobitev državljanstva.
26. februar 1992 - Za državljane SFRJ, ki so bili državljani drugih republik in niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so začele veljati določbe zakona o tujcih - notranje ministrstvo jih je izbrisalo iz registra stalnega prebivalstva in jih preneslo v t. i. pasivno evidenco.
4. februar 1999 - Ustavno sodišče je ugotovilo nezakonitost izbrisa ter zakonodajalcu naložilo, da v šestih mesecih odpravi neskladje z ustavo.
8. julij 1999 - Državni zbor je sprejel zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki je omogočil pridobitev dovoljenja za stalno bivanje za državljane drugih držav naslednic SFRJ, ki so imeli 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče na ozemlju RS in so od tedaj v RS tudi neprekinjeno živeli.
26. februar 2002 - Nekateri izbrisani so se povezali v Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije; pozneje so bila ustanovljena še druga društva in iniciative, ki se borijo za pravice izbrisanih. Med drugim je 16. aprila 2005 nastala Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov.
14. november 2002 - Veljati je začela novela zakona o državljanstvu, ki je omogočila pridobitev državljanstva, če je imela polnoletna oseba 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče in je od tega dne v Sloveniji neprekinjeno živela.
3. april 2003 - Ustavno sodišče je odločilo, da zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji ni v skladu z ustavo, ker državljanom drugih republik, ki so bili februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ne priznava stalnega prebivanja od dne izbrisa. Zakonodajalcu je naložilo, da v šestih mesecih odpravi neskladje z ustavo ter izbrisanim retroaktivno vrne status stalnega prebivalca.
9. oktober 2003 - Vlada je sprejela t. i. sistemski zakon o izbrisanih, a o njem zaradi proceduralnih zapletov in zahtev po referendumskem odločanju DZ nikoli ni glasoval.
15. oktober 2003 - Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Alvaro Gil-Robles je Sloveniji priporočil, naj zakonsko uredi status izbrisanih skladno z odločbama ustavnega sodišča.
29. oktober 2003 - DZ je sprejel t. i. tehnični zakon o izbrisanih, na podlagi katerega bi notranje ministrstvo lahko izvršilo naloženo obveznost ustavnega sodišča in po uradni dolžnosti uvedlo postopek izdaje odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja od dneva izbrisa do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.
3. februar 2004 - Notranje ministrstvo je izbrisanim na podlagi odločbe ustavnega sodišča začelo vročati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju.
30. marec 2004 - DZ je zavrnil interpelacijo zoper tedanjega notranjega ministra Rada Bohinca, ki so jo zaradi izdajanja odločb izbrisanim vložili poslanci SDS.
4. april 2004 - Na zahtevo skupine poslancev iz vrst SDS, NSi, SNS, SLS in SMS je potekal referendum o t. i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Ob 31-odstotni udeležbi je zakon zavrnilo 94 odstotkov udeležencev.
2. julij 2005 - Začela se je gladovna stavka nekaterih izbrisanih.
november 2005 - Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice je Slovenijo opomnil zaradi odrekanja statusa izbrisanim.
24. januar 2009 - Notranje ministrstvo je objavilo podatek, da je bilo izbrisanih 25.671 ljudi in ne 18.305, kot je veljalo dotlej.
23. februar 2009 - Notranje ministrstvo je začelo na podlagi odločbe ustavnega sodišča izdajati odločbe izbrisanim.
1. april 2009 - DZ ni izglasoval interpelacije proti ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal, ki so jo zaradi izdajanja odločb izbrisanim vložili poslanci SDS.
15. maj 2009 - DZ je na zahtevo poslancev SDS, SLS in SNS ustanovil preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, odgovornih za pripravo in izvedbo štetja izbrisanih v letih 2003 in 2009. Iz poročila komisije, ki ga je DZ sprejel 3. maja 2011, izhaja, da niso ugotovili politične odgovornosti za prirejanje ali politično motivirano štetje. Poslanci SDS, SLS in SNS pa so v ločenem mnenju vztrajali, da je izbrisanih 18.305 in ne 25.671.
8. marec 2010 - DZ je sprejel spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS. Z njimi se ureja status tistim izbrisanim, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb. Poslanci SDS in SNS so zahtevali referendum, a ga je junija 2010 ustavno sodišče prepovedalo, saj bi z zavrnitvijo zakona na referendumu nastale protiustavne posledice.
13. julij 2010 - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da slovenske oblasti še vedno niso izpolnile odločbe ustavnega sodišča in popravile krivic izbrisanim.
6. julij 2011 - Pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je potekala javna obravnava v primeru skupine izbrisanih proti Sloveniji.
26. junij 2012 - Veliki senat ESČP je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji odločil, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, ter vladi naložil, naj pripravi sistem odškodnin. Šestim izbrisanim je tudi določil odškodnino za nematerialno škodo, državi pa naložil, naj se z njimi v šestih mesecih dogovori še za odškodnino za materialno škodo.
21. november 2013 - DZ je skoraj pet mesecev po izteku roka, ki ga je določilo ESČP, sprejel odškodninsko shemo za izbrisane.
4. december 2013 - Notranji minister Gregor Virant je zakon o odškodninah za izbrisane predstavil na odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope. Po predstavitvi je povedal, da kritik in pripomb na zakon ni več.
24. januar 2014 - Društvo izbrisanih je na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti zakona o odškodninski shemi za izbrisane. Kot sporno so navedli zlasti višino odškodnin.
12. marec 2014 - ESČP je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji odločilo še o odškodnini za materialno škodo za šest izbrisanih, ki jim je junija 2012 dosodilo odškodnino za nematerialno škodo. Slovenija jim je morala za materialno škodo skupaj plačati dobrih 240.000 evrov.
18. junij 2014 - Slovenija je začela izvajati zakon o odškodninah za izbrisane. Na upravnih enotah so začeli sprejemati vloge za določitev odškodnine v upravnem postopku, na sodiščih pa tožbe za tiste, ki se ne strinjajo z odškodnino, določeno v upravnem postopku. Na notranjem ministrstvu so izrazili pričakovanje, da bo odškodnino v upravnem postopku zahtevalo okoli 12.000 ljudi, v zakonu pa je bila zapisana ocena, da bo država za odškodnine namenila okoli 75 milijonov evrov.
21. januar 2015 - Ustavno sodišče je zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo pobudi društva izbrisanih za oceno ustavnosti več členov zakonov o izbrisanih in o povračilu škode.
25. maj 2016 - Odbor ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb ESČP je končal postopek v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. Ugotovil je, da je Slovenija z zakonom o povračilu škode izbrisanim zadostila zahtevam, ki so izhajale iz pilotne sodbe 26. junija 2012.
17. november 2016 - ESČP je zavrglo tožbo izbrisanih proti državi, saj da so odškodnine izbrisanim v Sloveniji ustrezno urejene.
26. februar 2017 - Ob 25. obletnici izbrisa se je predsednik DZ Milan Brglez vsem, ki se jim je z izbrisom zgodila krivica, javno opravičil.
18. junij 2017 - Iztekel se je triletni rok za vložitev zahtevka za odškodnino zaradi izbrisa. Po navedbah ministrstva za javno upravo sta bila do tega datuma število vloženih zahtevkov in skupna višina odškodnin v upravnih postopkih bistveno manjša od prvotnih predvidevanj.
22. junij 2017 - Ustavno sodišče je obravnavalo štiri zahteve za oceno ustavnosti zakona o odškodninah za izbrisane. Dve zahtevi je podalo Okrajno sodišče v Ljubljani, po eno pa Okrožno sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Vse je zanimalo, ali je ustaven 12. člen zakona, ki določa, da višina denarne odškodnine zaradi izbrisa, določena v sodnem postopku, ne sme preseči trikratnika odškodnine, ki bi jo izbrisani dobil v upravnem postopku.
23. november 2017 - Ustavno sodišče je znova obravnavalo zahteve sodišč za oceno ustavnosti 12. člena zakona o odškodninah za izbrisane.
31. december 2017 - Upravne enote so do konca leta 2017 prejele 8161 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku. Skupaj so priznale za skoraj 26,4 milijona evrov odškodnin. Izrazito se je povečalo število zahtevkov za določitev odškodnine na sodišču. Od 8161 prejetih zahtevkov so upravne enote odločile o 8012 primerih, pri čemer so 5784 zahtevkom ugodile, 1966 so jih zavrnile, 87 ustavile, 175 pa zavrgle. Najvišja priznana odškodnina je znašala 13.050 evrov, kar je tudi največ, kolikor lahko oseba dobi v upravnem postopku.
11. april 2018 - Ustavno sodišče je razsodilo, da je zakonski člen, ki omejuje skupno višine denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim protiustaven. Ureditev je razveljavilo, in sicer s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninam izbrisanim. Ko gre za ostale oškodovance, pa je ustavno sodišče zakonodajalcu dalo devetmesečni rok, da sprejme novo ureditev. Sicer bo razveljavitev 12. člena zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, začela veljati tudi zanje.
