Ljubljana – »Kdo ve? Morda pa bo kdo od izbrisanih odškodnino porabil za tečaj slovenščine,« je ob koncu tedna na socialnem omrežju Twitter zadnje čase že tako živahno ideološko debato podžgal generalni sekretar vlade Božo Predalič.
Na zapis sta se prva odzvala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in Delov komentator Marko Crnkovič, ki sta visokega vladnega funkcionarja opomnila na dostojnost.
Predalič je vztrajal, da zgolj izraža svoja mnenja, in je danes nadaljeval spletno polemiko, ko se je branil očitkov o lastnih pravopisnih napakah in nepoznavanju problematike. »Ne samo, da gre za novo ponižanje izbrisanih, Predalič po 20 letih ne ve niti tega, da ne gre za državljanstva, temveč za stalno prebivanje,« mu je očitala nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal (LDS).
Še dlje je šel poslanec PS Roman Jakič, ki je Predaliča pozval, naj odstopi.
Da je to novo nepotrebno odpiranje ideoloških tem, so se strinjali tudi predsedniki »zmernega koalicijskega trojčka« Gregor Virant (DL), Radovan Žerjav (SLS) in Karl Erjavec (Desus).
»Mislim, da se nekateri igrajo z državo in da niso na ravni naloge, ki je pred njimi. Ljudje, ki imajo v vladi odgovorne funkcije, se morajo začeti vesti kot državniki, igrice pa naj pustijo otrokom,« se je odzval prvak SD Igor Lukšič.
O primernosti podobnih zapisov smo se pogovarjali tudi z raziskovalko socialnih omrežij Tino Kogovšek.
Predavateljica na FDV in FF meni, da visoki državni funkcionarji nastopajo s pozicije moči, zato bi morali biti v svojih komentarjih še posebno pazljivi.
»Zapis sekretarja vlade Predaliča je skrajno ciničen in aroganten ter v tem smislu popolnoma neprimeren. Neka bolj ali manj neformalna pravila komuniciranja na spletu so obstajala že dolgo pred pojavom spletnih družabnih omrežij, a se mi to zdi bolj stvar osnovne osebne kulture komuniciranja. V primeru funkcionarjev pa tudi zavedanja in upoštevanja, da hočeš nočeš govorijo tudi kot predstavniki institucije,« je dejala Kogovškova.
Kot zgleden primer je navedla obnašanje evropskega komisarja Janeza Potočnika, ki v nedavnem intervjuju za Mladino ni hotel podati svojega osebnega stališča o prihodnosti jedrske energije v EU, ker bi se to lahko razumelo tudi kot stališče evropske komisije.