Izbrisani pred novimi sodnimi postopki

Ljubljana – Ustavno sodišče je zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo pobudi društva izbrisanih za oceno ustavnosti novele zakona o izbrisanih in zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.

Za prvi odziv o zavrženju pobud smo prosili pravnega zastopnika izbrisanih Matevža Krivica, ki je pojasnil, da je ustavno sodišče leta 2007 sprejelo skrajno sporen sklep, da ne bo več sprejemalo v obravnavo pobud za oceno (ne)ustavnosti zakonov, dokler prizadeti ne izčrpajo vseh upravnih in sodnih poti – šele čisto na koncu se lahko obrnejo še na ustavno sodišče. »Tudi nekateri ustavni sodniki so to odločitev kot neustrezno strokovno že kritizirali, kljub temu pa so se neprijetni nalogi razsoditi o številnih neustavnostih obeh zakonov o izbrisanih zdaj spet čisto vsi soglasno izognili s sklicevanjem na to stališče. Posledica bo veliko število nepotrebnih upravnih in sodnih postopkov, preden bodo sporna vprašanja, ki so že zdaj povsem jasna, po nekaj letih končno le prišla pred ustavno sodišče. In to ne vsa skupaj kot zdaj, ampak vsako posebej, kar bo zelo otežilo usklajeno presojo zakona kot celote. Na domačo odločitev je očitno zaman čakal tudi Strasbourg – vsaj o tem, ali so dopustne domače šestkrat manjše odškodnine od strasbourških, in bodo zdaj končno vendarle morali odločiti tam.«

Novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki je bila sprejeta leta 2010, je omogočila pridobitev statusa tudi tistim izbrisanim, ki so po letu 1990 dalj časa živeli ali še živijo v tujini. Vendar so tudi po omenjenem zakonu te možnosti izjemno majhne, postopek pa zelo težaven in dolgotrajen. Tudi če izbrisani izpolnijo vse zahteve pristojnega organa, še ni zagotovila, da jim bo nezakonito odvzeti pravni status tudi povrnjen, saj mnogi še vedno ne izpolnjujejo zakonskih pogojev. Zato so v društvu izbrisanih že v začetku leta 2013 zakon poslali ustavnemu sodišču v presojo. Po njihovem mnenju bi moral zakon odvzete statuse vračati brezpogojno.

Izbrisani pa prav tako nasprotujejo rešitvam zakona o odškodninah. Po tem zakonu do odškodnine niso upravičeni vsi izbrisani, temveč le tisti z urejenim statusom v Sloveniji in tisti, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo zaprosili po izbrisu in pred sprejetjem novele zakona o izbrisanih, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji iz leta 2010 pa zanj niso več zaprosili. Hkrati pa zakon za to skupino upravičencev do odškodnine postavlja dodatni pogoj dejanskega življenja v Sloveniji. Do odškodnine niso upravičeni tudi otroci izbrisanih in svojci tistih izbrisanih, ki so umrli.

Poleg tega je za društvo izbrisanih nesprejemljiva tudi višina odškodnine, ki jo predpisuje zakon (50 evrov za mesec izbrisa oziroma s tožbo 150 evrov), saj je veliko nižja od zneska, ki ga je Evropsko sodišče za človekove pravice prisodilo šestim izbrisanim v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji. Sodišče je namreč poleg odškodnine za nematerialno škodo tožnikom priznalo tudi odškodnino za materialno škodo, kar skupaj znaša okoli 237 evrov na mesec. Sodišče pa je priznalo 80 evrov mesečne odškodnine tudi otrokom izbrisanih.