Tiskane izdaje
Ljubljana − Z 82 glasovi proti in nobenim za so poslanci konec januarja povsem soglasno zavrnili predlog sodnega sveta, da bi za sodnico višjega sodišča v Celju imenovali Anito Dolinšek. Čeprav je bilo jasno, da Dolinškova nima niti najmanjše možnosti, je predsednik sodnega sveta Janez Vlaj takrat kandidaturo branil do konca in poslance posvaril, da skorajda rušijo demokratični sistem.
Podobno se je danes zapletlo že v mandatno-volilni komisiji ob kandidaturi Silve Jančič za sodnico na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, ko je Vlaj po zahtevi Bojana Dobovška (SMC), naj dodatno pojasni kandidaturo, spet uporabil izjemno ostre kvalifikacije o poslancih.
Teš preiskati in Teš imenovati
Na seji parlamenta januarja, ko so zavrnili Dolinškovo, so poslanci ustanavljali tudi preiskovalno komisijo, ki preverja projekt Teš 6. V čem je bila težava s kandidaturo, ki ji je soglasno nasprotovala že mandatno-volilna komisija, je v državnem zboru pojasnil Vinko Gorenak (SDS): »Marca lani je bil objavljen razpis za višjo sodnico v Celju. Prijavila se je gospa Dolinškova in prijavila se je gospa Pavičeva. Gospa Dolinškova je odvetnica, in sicer zaposlena v Tešu 6, preden je postala odvetnica. Hkrati se je za to mesto potegovala gospa Pavičeva, sodnica z osmimi leti delovnih izkušenj, uspešna sodnica v lokalnem okolju, tako pravijo gospodarstveniki, ker deluje na tem področju. Sledila je seveda pritožba gospe Pavičeve. Upravno sodišče je gospe Pavičevi dalo v celoti prav. A sodni svet je ponovno prišel s predlogom imenovanja gospe Dolinškove.«
Skoraj odstop in konec sveta
Predsednik sodnega sveta Janez Vlaj je poslance januarja, čeprav je bilo po odzivih iz vseh strank njegovo ravnanje povsem brezupno, poskušal prepričati s tiho grožnjo, da bi lahko celo odstopil in s svarilom, da pošiljajo nevarno sporočilo: odprla se bodo vrata za bodoča revidiranja vsebinske presoje ustreznosti izbora kandidatov pred državnim zborom, ki nima pristojnosti in orodij za to delo in lahko to počne le po drugih merilih, političnih, ki ne smejo biti upoštevana pri izboru za vstop v sodniško službo. »To bi pomenilo začetek konca neodvisnosti sodstva, začetek ukinjanja prej omenjenega sistema zavor in ravnovesij in s tem demokratičnega delovanja družbe,« je januarja ocenil Vlaj.
Möderndorfer: Smo ovce?
Danes se je zaplet, na sicer nižjem nivoju, ponovil. Sodni svet je predlagal, da bi parlament za okrožno sodnico v Slovenj Gradcu imenoval Silvo Jančič, ki je zdaj sicer strokovna svetovalka vrhovnega sodišča. Rutinski postopek odločanja v mandatno-volilni komisiji se je zapletel, ko je Bojan Dobovšek (SMC) Vlaja opozoril, da parlament ne bo podprl kandidatke, če sodni svet ne pojasni, zakaj je ob že prevelikem številu sodnikov v državi nujno imenovati nove in kakšna merila sodni svet upošteva pri napredovanjih, koliko torej spoštuje pravilo postopnosti pri imenovanjih sodnikov na različna sodišča.
Na zahtevo po dodatnih pojasnilih je Vlaj deloma odgovoril z oceno, da je strokovna sodelavka vrhovnega sodišča pripravljala besedila že številnih sodb in torej ni neizkušena, hkrati pa tudi ugovarjal, da si sodni svet ne bo dovolil vzeti suverenosti in avtonomnosti pri izbiranju sodnikov. »Sodni svet je poklican za preverjanje strokovnih kriterijev, vse drugo jemljemo kot nezaupnico strokovnemu svetu,« je, denimo, dejal in s tem sprožil številne odzive poslancev in polemike med njimi. Vodja poslanske skupine Zaaba Jani Möderndorfer je celo pripomnil, da Vlajevo stališče pomeni, da so poslanci »ovce, ki govorimo ja, ja, ja, da bomo vsakič zaupali sodnemu svetu«.
Po zapletih − preložili vse
Zaradi vsega skupaj mandatno-volilna komisija danes na koncu sploh ni odločala, ali predlagati, da bi državni zbor Jančičevo prihodnji teden potrjeval za sodnico, preložili pa so tudi razpravo, koga predlagati za vodenje preiskovalne komisije za banke, ki jo je državni zbor na predlog SDS ponovno ustanovil prejšnji mesec.
O kandidaturi za sodnico in vodenje preiskovalne komisije namerava komisija spet razpravljati v ponedeljek, je napovedal predsednik Mitja Horvat (SMC).
