Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslanski mandat predsednika SDS Janeza Janše bo v petek na ustanovni seji državnega zbora večina poslancev najbrž gladko potrdila, je bilo neuradno mogoče slišati v državnem zboru, ko je v petek dosedanji predsednik zbora Janko Veber (SD) začasne vodje novih poslanskih skupin povabil na prvi pogovor.
Jutri opoldne se bodo začasni vodje za zaprtimi vrati dogovarjali, kako bo v petek potekala prva seja DZ, kdo bo vodil Mandatno-volilno komisijo in kje bodo poslanci v petek sedeli. Novi DZ bo uradno nastal, ko si bodo poslanci potrdili mandate. Pred tem bo Mandatno-volilna komisija (MVK) preverila potrdila o izvolitvi. Državna volilna komisija je potrdilo poslala tudi Janezu Janši na naslov, kjer ima stalno bivališče. V MVK bodo preverili tudi morebitne pritožbe kandidatov in list proti ugotovitvam Državne volilne komisije. Zbor po tem praviloma v paketu potrdi vse mandate. V primeru pritožb, da z izvedbo volitev ni bilo vse v redu, pa MVK sporne mandate lahko izloči in o njih državni zbor odloča posebej. Po neuradnih informacijah se zdi, da Janšev mandat ne bo obveljal za spornega, ker z volilnimi postopki v njegovem primeru ni bilo nič narobe. Vendar se utegne njegov položaj zaplesti. Zdi se, da bo Janša najprej poslanec brez plače, nato pa utegne mesto v parlamentu izgubiti.
S potrditvijo Janševega mandata se bodo poslanci izognili tveganju, da se jim zgodi, kar se je ob konstituiranju državnega sveta, ko je Mandatno-volilna komisija, čeprav ni bilo pritožbe, iz moralno-političnih razlogov s preglasovanjem odločila, da je mandat Franca Kanglerja sporen, leva večina v svetu pa mu ga potem ni potrdila. Ustavno sodišče je po Kanglerjevi pritožbi odločilo, da je bil to nedopustni poseg v ustavno pravico voliti in biti voljen, ki je bil očitno nezakonit, in Kanglerju vrnilo sedež. Kangler v času, ko mu niso potrdili mandata, še ni bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen. A razlika ni zelo pomembna. Slovenska pravna ureditev namreč nikjer ne določa, da pravnomočno obsojeni posameznik ne bi smel kandidirati in biti izvoljen. Morebitna potrditev mandata Janši ne bo pomenila, da bo sedež nujno zadržal. Po potrditvi mu ga lahko odvzamejo po zakonu o poslancih, ki določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, razen če zbor odloči, da vendarle lahko opravlja funkcijo. Formalno lahko tudi pri tem nastanejo težave. Janša ni bil obsojen kot poslanec, zgodilo se je že prej. Zakon o poslancih pa nesporno določa, da Janša, dokler bo v zaporu, nima pravice do poslanske plače ali drugih povračil, ki so povezana z opravljanjem funkcije.
Kdo bo predsednik?
Potrjevanja mandatov so bila v preteklosti obroben dogodek ustanovnih sej, glavni pa izvolitev novega vrha DZ. Svojega predsednika na prvi seji poslanci morajo izvoliti. Izvolitev podpredsednikov in generalnega sekretarja lahko tudi preložijo, če še ni dogovora, kdo vse bo v vladni koaliciji. Posebnega pravila, komu pripada položaj predsednika, ni. V preteklosti je v odvisnosti od koalicijskih dogovorov položaj pripadel ali najuspešnejši stranki na volitvah, ki je pozneje prevzela tudi vodenje vlade, ali drugi največji koalicijski stranki. Po prejšnjih volitvah je bil po sporu med PS in SD, ki sta predlagala Mašo Kociper in Boruta Pahorja, izvoljen Gregor Virant, kar je bil uvod v presenetljiv nastanek zadnje vlade Janeza Janše.
