Tiskane izdaje
Ljubljana − Člani mandatno-volilne komisije so danes znova odločali o imuniteti prvaka SDS Janeza Janše in po pričakovanjih mu je niso dodelili, Janša pa je tudi v tem primeru niti ni zahteval. Prvak SDS bo moral v tem primeru stopiti pred sodišče zaradi žaljivega tvita o novinarkah nacionalne televizije Mojce Pašek Šetinc in Eugenije Carl.
Janez Janša je marca letos na družabnem omrežju tviter zapisal, da sta novinarki nacionalne televizije Mojca Šetinc Pašek in Eugenija Carl odsluženi prostitutki − ali kot je dobesedno zapisal: »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan.«
Zapis prvaka največje opozicijske stranke je v javnosti dvignil veliko prahu, češ da gre za eklatanten primer seksizma, ki si ga politik ne bi smel privoščiti, po drugi strani pa so zapis domače in mednarodne novinarske organizacije označile za nedopustno obliko pritiska na novinarje in novinarke. O Janševem tvitu so na odboru za kulturo razpravljali tudi poslanci in takšen način komunikacije obsodili.
Marca Janša preseže Trumpa
Mojca Šetinc Pašek in Eugenija Carl sta se zaradi žaljivega zapisa odločili poiskati pravico na sodišču v zasebni kazenski tožbi, ki sta jo sprožili pred Okrožnim sodiščem v Celju. Senat sodišča je ob preizkušanju tožbe ocenil, da vsebuje Janšev tvit vse znake kaznivega dejanja, ker da način izražanja nima veliko opraviti s političnim delovanjem, še manj z resno kritiko novinarskega dela.
Janša se je namreč na sodišču zagovarjal, da sta Paškova in Carlova pač novinarki in s tem javni osebnosti, ki da morata zaradi tega prenesti večjo kritiko, predvsem pa da je treba njegov konkretni zapis razumeti kot politični odgovor in provokacijo na novinarski prispevek novinarke.
Čeprav je senat sodišča v Celju presodil, da bi lahko šlo v pri Janševem tvitanju za kaznivo dejanje, pa končne obsodilne sodbe v tem primeru ni mogoče napovedati. Vsekakor bo to še naprej zanimiv primer, ki verjetno ne bo tako hitro zaključen, glede na izkušnje sodnih postopkov, v katere je bil doslej Janša neposredno vpleten.
Profesor na FDV Marko Milosavljević je marca letos v komentarju Janševega tvita za Primorske novice potegnil vzporednico med Janšo in kandidatom za predsednika ZDA Donaldom Trumpom z besedami, da se »Trump, žaljiv do žensk in novinarjev, še ni spustil na tako nizko raven, kot si jo je v svojem tvitu privoščil prvak SDS Janez Janša.« Danes, potem ko je Trump šokiral Ameriko z 11 let starim posnetkom, v katerem se hvali, kako grabi ženske za splovila, Milosavljević pravi, da Donald Trump iz dneva v dan postaja povsem svoja kategorija vulgarnega politika. »V kakršnikoli žalostni primerjavi, kateri politik je bolj žaljiv ali bolj pokvarjen do soljudi, zaseda Trump čisto svoj prostor. To je prostor, o katerem smo menili, da se v javnem prostoru (ne zgolj v politiki) s kančkom spodobnosti in morale ne more pojaviti. Zdaj se je, ampak sporočilo za vse druge mora biti enotno: takšno govorjenje in obnašanje je nesprejemljivo, srhljivo in ostudno. 'Zmagovalca' pa tu ni. Ko imamo opraviti s takšnim kandidatom za predsednika ZDA − ali katerokoli pomembno pozicijo v družbi −, smo vsi skupaj poraženci.«
Ko Trump preseže Janšo
Pa se primerjave med Janšo in Trumpom končajo na tej točki? Niti ne. Njuna prva skupna prostočasna dejavnost je namreč tvitanje. Nobena skrivnost tudi ni, da je Janez Janša občudovalec Donalda Trumpa. Ko je republikanski tabor julija letos organiziral sklepno konvencijo stranke, na kateri so Trumpu formalno podelili predsedniško nominacijo, se je je udeležil tudi Janša. Kot zanimivost: Janša je o vtisih z republikanske konvencije poročal tudi članom sveta SDS septembra letos v Lenartu.
O naklonjenosti, če ne že o podpori Trumpu je mogoče tudi sklepati iz Janševih tvitov. Slovenskega prvaka opozicije in ameriškega novopečenega politika, ki je s svojo kampanjo pretresel tamkajšnjo politično elito do temeljev, druži poleg žaljenja žensk še eno področje − oba sta v svojih tvitih neusmiljena do novinarjev in medijev. Spomnimo, da Janša ne označuje novinarjev zgolj za prostitutke (v službi režima), pač pa tudi za opankarje ali piškotkarje. S prvo označbo Janša predvsem okarektirizira novinarje s priimki s končnicami na -ić, druge oznake so deležni vsi, za katere oceni, da mu niso naklonjeni. Trump pa v številnih zapisih pravi, da so mainstream mediji krivični do njega in da imajo dvojne standarde.
O vzporednicah
Kreativni direktor pri oglašealski agenciji Luna TWBA Janez Rakušček se strinja, da imata Donald Trump in Janez Janša v javni komunikaciji precej skupnega. »Druži ju nenadzorovana jeza, zaradi katere izjavljata in tvitata stvari, ki njune politične sopotnike pogosto spravljajo v obup. Drži pa tudi, da natanko takšni užaljeni izbruhi vedno znova mobilizirajo njuno 'trdo jedro', najzvestejše sledilce, ki ju podpirajo ne glede na vse.«
Po njegovem podobnosti med politikoma niso le v formalnem načinu izražanja. »Misli, ki razkrivata globljo naravo odnosa do žensk, 'Vse lahko položim' Donalda Trumpa in 'Tiste, ki se nočejo ukloniti moji moči, so vlačuge' Janeza Janše, sta zrcalni, pomenita pročelje in hrbtno stran istega vzorca. Ne smemo pa pozabiti, da Donald Trump v svojem bistvu ni politik, in to tudi noče biti − vsaj javno ne. Njegova nepolitičnost, ki se izraža skozi silovito nasprotovanje washingtonskemu establišmentu in nenehno poudarjanje dejstva, da nikoli ni bil del sistema, mu zagotavlja podporo naveličanih in razočaranih. Nekorektne in žaljive izjave so le dokaz več, da Trump ni politik − saj si jih pravi aparatčik nikoli ne bi upal privoščiti.« Rakušček spomni na še eno dimenzijo tvitov o ženskah Trumpa in Janše. »Trumpu je v luči omejevanja škode zaradi seksističnih izjav kljub vsemu uspelo izustiti nekaj, kar je bilo od daleč podobno opravičilu; pri nas pa je bilo vse tiho.«
Tudi bloger, urednik radia Kaos in dober poznavalec družabnih komunikacji Aljaž Pengov Bitenc meni, da je mogoče vleči vzporednice med Trumpom in Janšo − predvsem glede odnosa do beguncev, islamofobije in (ne)sprejemanja kritike. Ne glede na surovost Janševega tvita, namenjega kolegicama Carl in Šetinc Pašek, pa po moje ne moremo trditi, da poskuša normalizirati nasilje nad ženskami.«
»Pristop Janše in njegovega kroga je na tem področju bolj podoben seksizmu in hipokriziji republikanskega establišmenta, ki je zadnjih dvajset let hočeš nočeš ustvarjal pogoje za Trumpov vzpon (spomnimo se pripomb o dolžini krila premierke Bratušek). Konec koncev je tudi Janša karierni politik z izjemno kilometrino, in ne neki psihotični klovn, ki nima razčiščenih osnovih državniških pojmov. Vprašanje torej je, kdo bo slovenski Trump, ki bo zavladal v mlakuži, ki je (tudi) zaradi Janševega načina nastopanja vedno bolj kalna in strupena,« se ob koncu premisleka sprašuje Pengov Bitenc.
