Janša dobil plačo, vseh pravic še ne

Zapleti: Različni pogledi na mandat zaprtega vodje SDS so ustavili dokončno konstituiranje državnega zbora.

Objavljeno
06. september 2014 21.55
jer/Janez Jansa, DZ
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika
Od včeraj sta v vladi dve ministrstvi več, premier Miro Cerar pa bo lahko parlamentu predlagal tri, in ne le enega ministra brez listnice. V petek je bila v uradnem listu namreč objavljena novela zakona o vladi, obveljala je dan po objavi. To omogoča še zadnje korake konstituiranja oblasti po volitvah: Cerar bo predlagal ministre, v parlamentu bodo zaslišanja kandidatov, in ko bo lista potrjena, bo prevzel oblast.

V petek pa so prve plače dobili julija izvoljeni poslanci. Med njimi tudi nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša, ki je dobil bruto 3864 evrov plačila. Z mandatom predsednika SDS so še zapleti. Mandatno-volilna komisija še razpravlja, ali bi mu po tem, ko mu je državni zbor 1. avgusta potrdil izvolitev in poslanski sedež, tega takoj odvzeli po zakonu o poslancih, ki to omogoča, če je poslanec obsojen na več kot pol leta zapora. Zapletlo se je, ker so parlamentarni pravniki odvzemu, ker Janša ni bil obsojen med mandatom, nasprotovali, zaradi česar se je večina v komisiji odločila ustanoviti novo skupino pravnikov, ki bo sprejela drugačno pravno mnenje. Različni pogledi na Janšev mandat so ustavili tudi dokončno konstituiranje državnega zbora, ki še ni ustanovil pomembne komisije za nadzor obveščevalnih služb, ker je za člana SDS predlagala Janšo.

Preobrat po volitvah

Kot pojasnilo o izplačilu prve plače Janši so iz državnega zbora navedli, da zakon od leta 2012 sicer določa, da poslancu, ki zaradi pripora ali zapora ne more opravljati funkcije, ne pripada plača, a ker Janša svojo funkcijo od 1. avgusta opravlja, zanj ta določba ne velja. Napoved tudi v naslovu v Nedelu, ko smo po julijskih volitvah napovedali, da bo večina poslancev Janši avgusta gladko potrdila poslanski mandat, ker bi sicer kršili ustavni red, da pa Janša ne bo dobil poslanske plače, se pri plači ni potrdila. Drugače se je razpletlo, ker je uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki sodi pod ministrstvo za pravosodje, Janši konec julija dovolila, da se lahko udeležuje sej državnega zbora. Predsednik največje opozicijske stranke je moral v zapor na začetku volilne kampanje junija, do izrednih parlamentarnih volitev pa ni imel možnosti sodelovati v predvolilnih soočenjih ali kampanji svoje stranke.

Kdo bo nadzoroval oblast?

Predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) je ta teden stranke pozval, naj ponovno predlagajo poslance v komisijo za nadzor obveščevalnih služb. Teden prej je SMC, ko je parlament za premiera izvolil Mira Cerarja ter izvolil svoje podpredsednike in večino predsednikov komisij in odborov, prestavil odločanje o komisiji za nadzor obveščevalnih služb, dokler mandatno-volilna komisija ne odloči, ali Janši odvzeti mandat. A so si že v nekaj dneh premislili in pred dobrim tednom so poslanci, ko so povečali število ministrstev in ministrov v vladi, o ustanovitvi te komisije vendarle glasovali in jo, z Janšo vred, zavrnili. Kot smo izvedeli v SDS, bodo Janšo za člana komisije za nadzor obveščevalcev po Brglezovem pozivu ponovno predlagali. Kdaj bo državni zbor znova odločal o ustanovitvi komisije – katere namen je preprečevati zlorabe oblasti, zaradi česar ima v njej večino opozicija in jo vsakič tudi vodi opozicijski poslanec – in s tem končal postopke lastnega konstituiranja, še ni znano. Ena od možnosti je, da se bo to zgodilo hkrati s potrjevanjem ministrske ekipe.