Tiskane izdaje
Ljubljana - Vabilo na kavo seveda še ne pomeni koalicijskega sodelovanja, v vrhu prenovljene NSi bodo zdaj namreč še preverjali, s kom so si programsko blizu. Analitiki si medtem niso popolnoma edini v oceni, ali bo novi obraz v vodstvu stranke zagotovil tudi preboj, ki si ga želijo.
»V NSi računamo na podvojitev poslanskih mest oziroma na desetodstotno podporo volivcev,« pravi Matej Tonin, novi predsednik stranke. S kakšnim programom bodo novi obrazi na vrhu stranke nagovorili volivce, včeraj v NSi niso želeli razkriti. Stranka bo 17. februarja sicer določila nabor desetih programskih točk, in kot je včeraj ponovil Tonin, bodo še pred volitvami poskušali ugotoviti, s kom so si programsko podobni, jasnega odgovora na vprašanje, ali bi šel v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša, ni bilo. Ampak le napoved povabila na kavo vsem strankarskim prvakom, tako na levi kot na desni. Javnomnenjske raziskave kažejo najbolje Listi Marjana Šarca, ki je s piedestala zrinil SDS.
Drzna poteza NSi z nejasnim izidom
V stranki NSi so sprejeli za slovenski politični prostor nenavadno potezo, saj so zamenjali celotno vodstvo stranke le pet mesecev pred volitvami. V analizi ugotavljamo, da je to tvegan korak stranke, ki se bojuje za politično preživetje, saj se njeni poskusi preboja na vrh doslej niso izšli.
V svetu stranke NSi so v sredo pozno zvečer sprejeli odstop Ljudmile Novak s položaja predsednice stranke in za vršilca dolžnosti imenovali Mateja Tonina, dosedanjega vodjo poslanske skupine NSi v državnem zboru. Ljudmila Novak je ožje vodstvo stranke o svoji odločitvi obvestila pred desetimi dnevi, čeprav so v stranki, kot je včeraj dejal poslanec Jožef Horvat, ki prevzema vodenje poslanske skupine, vse od konca predsedniških volitev oktobra lani razmišljali in razpravljali o položaju stranke, kako naprej.
Tonin se bo zavzemal za svobodo, pravičnost in varnost. Foto: Voranc Vogel/Delo
Spomnimo, Ljudmila Novak se je na začetku avgusta odločila za vstop v predsedniško tekmo, a se na koncu ni izšlo po pričakovanjih, saj so merili na vstop v drugi krog in pozicioniranje NSi kot najmočnejše stranke na desnici.
Brez energije
V NSi so včeraj pojasnili, da je bila odločitev sveta stranke skoraj soglasna, čeprav pred tem z odstopom Novakove niso bili seznanjeni, niti s tem, da je ponudila vodenje stranke Mateju Toninu. Ta je Ljudmilo Novak spremljal od leta 2008, ko je prevzela stranko iz rok Andreja Bajuka, ki je po volilnem porazu in izpadu iz državnega zbora nemudoma odstopil. Tonin je doslej veljal za njenega naravnega naslednika in to se je z rošado na vrhu tudi zgodilo.
Ljudmila Novak je včeraj pojasnila, da se je za odstop odločila po temeljitem premisleku, kot edini vzrok pa navedla pomanjkanje energije. »Pred nami je težka preizkušnja, parlamentarna tekma bo huda, za to pa potrebuješ veliko energije,« je dejala. Zato se je odločila dati priložnost novi generaciji.
Ljudmila Novak se z odstopom s predsedniškega položaja ne poslavlja iz politike. Kandidirala bo na junijskih volitvah in pričakuje, da bo nadaljevala delo kot poslanka. Zgodilo se je le to, pojasnjujejo v NSi, da so starejši stopili nekoliko v ozadje, mlajši pa prevzeli večji delež odgovornosti. Prepričani so, da jim je uspelo najti ustrezno kombinacijo nove energije, mladih obrazov in modrosti, ki bo podpirala nov zalet NSi.
V NSi so zamenjali celo vodstvo stranke le pet mesecev pred volitvami. Foto: Voranc Vogel/Delo
Matej Tonin pričakuje, da bo na prihodnjih volitvah NSi dosegla vsaj deset odstotkov podpore. Vztrajal bo na politični poti krščanske demokracije, zagovarjal ključne vrednote svobodo, pravičnost in varnost, zagovarjali bodo socialnotržno ekonomijo, bo pa NSi tudi posodobil, je dodal, z novimi vsebinami, s katerimi naj bi volivcem ponudili odgovor na vse hitrejši ritem življenja. Večji poudarek bo na varovanju okolja, zdravem življenju in digitalni dobi.
Janša dvomi o spremembi
Na ključno vprašanje, kakšen odnos bo imela NSi v prihodnje do SDS oziroma Janeza Janše (glede na to, da je Novakova v zadnjem letu zagovarjala držo – sodelovanje s SDS da, ne pa z Janšo), Tonin jasnega odgovora ni dal. »Nikogar ne bomo izključevali, pogovarjali se bomo z vsemi, tudi s političnimi nasprotniki,« je odvrnil. V preteklosti je bilo porušeno marsikatero zaupanje, »če želijo sodelovanje, ga bodo morali ponovno vzpostaviti«, je posredno odgovarjal Tonin na izziv po imenu Janez Janša.
Na odgovor prvaka SDS na potezo NSi ni bilo treba dolgo čakati. Janša je na twitterju zapisal, da v SDS pozdravljajo spremembo politike NSi in da upajo, »da so res spremembe«. Kava pa, na katero namerava Tonin povabiti vse predsednike strank, da je že pripravljena. »Pa na twitterju ga pričakujemo, v digitalnem svetu, mimogrede, Sebastjan Kurz ima 280.000 sledilcev,« je zapisal Janša.
Tonin se ni jasno izrekel, ali bi šel v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša. Foto: Tomi Lombar/Delo
Možnost rasti do preživetja
Analitiki političnega prostora se strinjajo, da je poteza NSi zanimiva, a z nejasnimi posledicami. Andraž Zorko (Valicon) meni, da bi se stranki račun lahko izšel. »Tonin je izdelan, jasno profiliran politik mlajše generacije, stranka pa s tem sledi trendu pomlajevanja v nekaterih tradicionalnih strankah v Evropi. Po mojem mnenju sta rast te stranke in boljši volilni rezultat bolj verjetna možnost kot obratno.« Raziskovalec javnega mnenja Samo Uhan dodaja, da ima NSi več težav zaradi disonance med krščanskim imenom in neoliberalnim gospodarskim programom. »Pred njimi je težka naloga, saj imajo klasične starejše volivce krščanske demokracije, nagovarjajo pa jih s hipsterskim neoliberalnim gospodarskim programom. »Zagotovo pa je jasno, da bodo lahko pri volivcih unovčevali svojo distinkcijo z Janezom Janšo in njegovo SDS, ki predstavlja, skupaj s svojo tviteraško sceno, skrajno desnico.«
Analitik in socialni filozof Igor Pribac meni, da je zamenjava vodstva stranke drugi poskus v nizu izboljšanja njenega položaja na volitvah. Pred meseci smo spremljali poskus oživitve Demosa. »A njeno parlamentarno preživetje ni zagotovljeno, ker na desni strani nastaja vrsta desnih strank, ogroža jo tudi Lista Marjana Šarca. Ta ima veter v jadrih in je nedvomno tekmica NSi,« meni Pribac.
Marjan Šarec, in ne Borut Pahor, je očitno največji populist pri nas. Foto: Leon Vidic/Delo
Kdo se mora bati Marjana Šarca
Prvi delni rezultati Valiconove raziskave Politikon, v kateri merijo volilne preference na zelo velikih vzorcih, kažejo, da Lista Marjana Šarca glede na volitve leta 2014 največji delež glasov dobiva iz bazena volivcev SMC tistega leta. Po zadnji meritvi glavnina sedanjih podpornikov Liste Marjana Šarca, ki so še pred pol leta izbirali SD oziroma Levico, še pred leti pa podpirali SMC. Glasove dobiva z vseh strani, že tretja na tem seznamu je SDS, nato SNS.
»Tudi to prej ali slej pritrjuje trditvi, da je Šarec pravi predstavnik populizma. In če vemo, od kod prihaja glavnina podpore Listi Marjana Šarca, potem vemo tudi, kam se ta lahko vrne. Prelivanje glasov ni ireverzibilen proces. Volivci krožijo kot kupci na tržnici, nekaj časa prisegajo na eno branjevko, pri kateri se naredi vrsta, potem se pomaknejo k drugi in čez čas spet vrnejo k tisti prvi. Pred nami je eno najzanimivejših predvolilnih obdobij,« ocenjujejo v družbi Valicon.
