Janša že lobira za pomoč?

Premier je že obiskal ali načrtuje obiske držav v krizi in pogovore z odločevalci o financiranju držav v težavah.

Objavljeno
18. september 2012 20.11
Posodobljeno
19. september 2012 06.00
Zoran Potič, T. S., notranja politika
Zoran Potič, T. S., notranja politika
Ljubljana – Znižanju bonitetnih ocen in izjavam predsednika vlade Janeza Janše, da je država pred bankrotom, so sledili številni bilateralni delovni obiski premiera v tujini, v Sloveniji pa si kljuke podajajo tuji gostje. So razlog reforme ali pa morda Slovenija že lobira za pomoč?

Predsednik vlade Janez Janša je v zadnjih treh mesecih večkrat omenil, da bi se Slovenija lahko znašla v velikih finančnih težavah, če ne bo začela sprejemati nujnih ukrepov. Tako je konec junija izjavil, da se ne bo mogoče izogniti finančni pomoči, če se bodo nadaljevali negativni trendi, avgusta pa je to stopnjeval z izjavo, da se Slovenija oktobra utegne znajti v bankrotu.

Padec lanskih reform, politična nestabilnost in nenavadne izjave predsednika vlade, izrečene v notranjepolitičnem kontekstu, v tujini niso ostale neopažene – najprej so se odzvale bonitetne agencije, nato je sledila uvrstitev v skupino držav, ki bodo morale zaprositi za evropsko finančno pomoč. O tem, ali je Slovenija naslednja, ki se bo podala po poti Grčije, Portugalske, Irske in Španije, se je pred nekaj dnevi spraševal tudi New York Times.

Finančna pomoč – da ali ne?

V nasprotju z izjavami predsednika vlade, ki so Slovenijo umestile v območje interesa mednarodne javnosti, pa minister za finance Janez Šušteršič miri z izjavami, da si finančni trgi ustvarjajo sliko o položaju v Sloveniji na podlagi dejanskih podatkov, in ne izjav predsednika vlade. Zagotavlja tudi, da je Slovenija še vedno sama sposobna reševati težave.

Dilema, ali se Slovenija lahko sama izvleče iz težav, seveda če do konca leta sprejme reforme, tako ostaja odprta. Kako natančno poteka postopek, ko država zaprosi za pomoč, nam na finančnem ministrstvu niso povedali, zagotovo pa se začne z informiranjem (in lobiranjem) centrov odločanja evropske politike.

Janša je v zadnjem obdobju opravil dve zanimivi delovni srečanji v tujini: 10. septembra se je ustavil pri predsedniku evroskupine in luksemburškem predsedniku vlade Jean-Claudu Junckerju, čez dva dni pa je bil na Irskem pri premieru Endi Kennyju. Tema pogovorov: iskanje izhodov iz dolžniške krize. Janša je pri Junckerju na neposredno vprašanje novinarjev, ali bo Slovenija potrebovala pomoč, izjavil, da ne, če bo opravila to, kar mora narediti, to pa so reforme in stabilizacija bančnega sistema.

O enem izmed modelov stabilizacije bančnega sistema pa se je Janša lahko pozanimal pri irskem premieru. Znano je, da se je morala Irska za reševanje bank zelo zadolžiti, zato je bila prisiljena za pomoč zaprositi EU, IMF, Švedsko, Veliko Britanijo in Dansko v skupni vrednosti 85 milijard evrov.

Zanimiva srečanja

Janša je imel še nekaj zanimivih srečanj. Na Blejskem strateškem forumu se je sestal s predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Sumo Chakrabartijem in generalnim sekretarjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Joséjem Ángelom Gurrío. Junija se je slovenski predsednik vlade v Rimu srečal tudi s predsednikom italijanske vlade Mariem Montijem, ki kot tehnični premier pod diktatom Evropske centralne banke izvaja stroge fiskalne in strukturne reforme. Pri politični vzornici in članici iste politične skupine, nemški kanclerki Angeli Merkel, pa se je ustavil maja letos.

Analiza zunanjepolitične aktivnosti predsednika slovenske vlade navaja k sklepu, da se Janša v mednarodni dejavnosti osredotoča na zbiranje informacij in iskanje odgovorov, kako bi se Slovenija lahko izkopala iz finančnih težav. Kar ostaja javnosti neznano, je, kaj si državniki povedo za zaprtimi vrati in kaj vse se skriva za formalnimi odgovori, stiski rok in prijaznimi objemi.