Janša želi biti oproščen, Patria spet na vrhovno sodišče

Ljubljansko okrajno sodišče je spregledalo odločitev ustavnega sodišča izpred sedmih let.

Objavljeno
04. december 2015 20.49
SLOVENIJA,LJUBLJANA,26.1.2011, IZJAVA PREDSEDNIKA VRHOVNEGA SODISCA BRANKA MASLESA V ZVEZI Z VZEMOM PROSTOSTI OKROZNEGA V CELJE. .FOTO:MAVRIC PIVK/DELO
Majda Vukelić
Majda Vukelić

Ljubljana – Po odločitvi ljubljanskega višjega sodišča v zadevi Patria je odvetnik Janeza Janše Franci Matoz napovedal, da bo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Od odločitve vrhovnega sodišča pa bo odvisno, ali se bo s Patrio spet ukvarjalo tudi ustavno sodišče.

Iz sklepa višjega sodišča v zvezi s pritožbo Janeza Janše, ki jo je obdolženi v zadevi Patria vložil po odločitvi Okrajnega sodišča v Ljubljani, to je presodilo, da je primer zastaral, izhaja, da se drugostopenjsko sodišče strinja z odločitvijo prvostopenjskega, ki obtožnega predloga, tega je zastopal vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc, ni zavrglo. Okrajna sodnica Tanja Lombar Jenko, ki je dobila primer Patria po odločitvi ustavnega sodišča v novo sojenje, je torej po presoji višjega sodišča ravnala prav, da obtožbe zoper predsednika SDS ni zavrgla.

Ko čas teče drugače

Toda njena ugotovitev, da je nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, zaradi česar je kazenski postopek ustavila, pa ni bila pravilna, ker je ustavno sodišče ugotovilo, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo. In ker v tistem času še ni začel veljati nov kazenski zakonik, ki ga je spisalo pravosodno ministrstvo, ki ga je takrat vodil Lovro Šturm in ki je uveljavilo tudi daljše zastaralne roke, je ustavno sodišče samo določilo način izvršitve svoje odločbe. To pa je, da zastaranje kazenskega pregona nastopi šele dve leti po tem, če sodišču v novem postopku – od takrat, ko je bila določena sodba razveljavljena – tega ne uspe pravnomočno končati.

Janša ima prav, ampak ...

Okrajno sodišče, ki je ugotovilo, da je 10. avgusta nastopilo zastaranje zadeve Patria, je tako spregledalo odločitev ustavnega sodišča, pravijo višji sodniki in s tem dajejo Janši prav. Kršen je bil zakon o kazenskem postopku. Toda ker gre za kršitev, ki je obdolžencu v korist, in ker se ta v svojo škodo ne more pritožiti, je drugostopenjsko sodišče Janševo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in mu naložilo, da mora plačati sodno takso v višini 100 evrov kot strošek pritožbenega sodišča.

 Okrajno sodišče, ki je septembra ugotovilo, da je primer Patria zastaral, ni upoštevalo odločbe ustavnega sodišča iz leta 2008. Če bi jo, bi moralo presoditi drugače.

In sicer tako, da primer ni zastaral, saj je ustavno sodišče že pred sedmimi leti ugotovilo, da je zakon o kazenskem postopku neskladen z ustavo, saj ne določa roka, v katerem bi moral biti postopek nove razsoje pravnomočno končan. Ustavno sodišče je zato presodilo, da mora biti končan najpozneje v dveh letih po razveljavitvi sodbe. Ker je primer Patria razveljavilo aprila letos in ga vrnilo v novo sojenje ljubljanskemu okrajnemu sodišču, to pomeni, da bi Patria zastarala aprila 2017. Toda »nobenega dvoma ni, da gre za kršitev, ki je podana v korist obdolženca, saj je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugotovilo okoliščino, zaradi katere je kazenski pregon zoper njega izključen«. Janez Janša se s tem sicer ne strinja in je prepričan, da je zastaranje v njegovo škodo. Ker pa se obdolženec v svojo škodo ne more pritožiti, je višje sodišče Janševo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Tako je razvidno iz sklepa tričlanskega senata višjega sodišča v Ljubljani (predsednik senata je bil Milan Štrukelj, članici senata pa Mateja Lužovec in Silvana Vrebac Arifin). Neuradne informacije, ki so v preteklih dneh krožile v zvezi z odločitvijo višjega sodišča, so se tako izkazale bolj ali manj za točne, zdaj je jasno, zakaj je drugostopenjsko sodišče odločilo tako, kot je.

Višje sodišče se torej ne strinja z odločitvijo okrajnega sodišča o zastaranju zadeve, vendar je moralo ravnati tako, kot mu nalaga zakon o kazenskem postopku. To sodišče sicer pritrjuje odločitvi okrajnega sodišča, ki ni zavrglo obtožnega predloga proti Janši, saj za to tako po presoji prvostopenjskega kot drugostopenjskega sodišča niso obstajali razlogi.

Če bi se tožilstvo pritožilo na sklep o zastaranju, bi bil razplet primera lahko drugačen.