Tiskane izdaje
Ljubljana - Obisk prvaka SDS Janeza Janše pri predsedniku HDZ in premieru hrvaške Andreju Plenkoviću v Zagrebu v sredo nakazuje, da bo implementacija arbitražne odločbe postala pomembna predvolilna tema. Srečanje dveh politikov iz iste politične skupine konzervativne EPP ima več simbolnih sporočil.
Poleg tega nedavna poteza hrvaške vlade lahko pomeni, da se iskanje rešitev za implementacijo arbitražne sodbe kot kaže, oddaljuje v negotovo prihodnost, saj se zdi, da evropski komisar še ne bo tako kmalu posredoval med Slovenijo in Hrvaško. Poleg tega je Andrej Plenković z imenovanjem nove državne sekretarke Andreje Metelko-Zgombić poslal Miru Cerarju jasno sporočilo.
Ko je predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković sredi septembra sklical politični vrh vseh parlamentarnih strank na temo arbitražne odločbe, je hrvaška politika ostala skrivnostna. Plenković svojih načrtov, kako rešiti problem s Slovenijo, ki vztraja pri priznanju in implementaciji arbitražne odločbe, Hrvaška pa o tem ne želi nič slišati, ni razkril.
So pa v hrvaški javnosti dovolj jasno namigovali, da predlagajo dvostranski sporazum, ki bi bil plod pogovorov in pogajanj med slovenskim in hrvaškim premierom. Osnovna ideja, o kateri lahko te dni beremo v hrvaških medijih, je, da bi dogovor dejansko vseboval vse osnovne rešitve o poteku meje, kot jo je začrtalo arbitražno sodišče. To bi bilo za Hrvaško sprejemljivo, je mogoče razumeti signale iz Zagreba, še zlasti zato, ker so po političnem vrhu nekateri predsedniki strank ugotavljali, da arbitražna sodba sploh ni tako slaba za Hrvaško.
Kadrovska poteza
O tem, kot možni rešitvi, je pred nedavnim spregovorila tudi predstojnica katedre za mednarodno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Vasilka Sancin. Po njenem je dvostranski dogovor med državama v nastali situaciji najelegantnejša rešitev, ker bi lahko Slovenija po tej poti dosegla posredno priznanje arbitražne odločbe, hrvaška vlada pa bi lahko pred Saborom, ki je sprejel sklep o nepriznavanju arbitražne odločbe, zagovarjala stališče, da gre za nov sporazum, ki ga je mogoče sprejeti in ratificirati. Stališče v uradni slovenski politiki nima podpore, saj prevladuje splošno prepričanje, da predstavlja pretvegano pot glede na dosedanje izkušnje s Hrvaško.
Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je doslej vztrajal pri stališču, da je treba arbitražno odločbo začeti izvajati in da se ob tem ni mogoče pogovarjati o drugačnih rešitvah. Stališča med Cerarjem in Plenkovićem na tej točki ne bi mogla biti bolj navzkrižem, kar pojasnjuje, zakaj ni niti soglasja o uradnem srečanju.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Namesto tega je hrvaška vlada pred tednom dni sprejela zanimivo odločitev, ko je za državno sekretarko na ministrstvu za zunanje zadeve imenovala Andrejo Metelko-Zgombić. Dobro obveščeni viri v slovenski vladi pravijo, da gre v tem primeru za premišljen korak in zelo jasen signal Andreja Plenkovića slovenskemu kolegu, kaj lahko pričakujejo - da Hrvaška ne namerava popuščati oziroma je pripravljena na zaostrovanje stališč glede implementacije arbitražne odločbe.
Zakaj? Andreja Metelko-Zgombić (sicer deloma tudi slovenskih korenin) je dolgoletna uslužbenka hrvaškega zunanjega ministrstva, ki je bila vpletena v proces iskanja rešitev mejnega problema med Slovenijo in Hrvaško že od srede devetdesetih let. Poznavalci ozadij pravijo, da je prav ona zaslužna za oblikovanje politike do Slovenije. In kot zanimivost navajajo, da je v obdobju, ko je nastajal arbitražni sporazum, slovenska stran vztrajala, da se Andrejo Metelko-Zgombić umakne iz procesa oblikovanja sporazuma zaradi njenih trdih stališč.
Takrat je, pojasnjujejo dobro informirani viri, Slovenija dosegla, da je bila gospa umaknjena in arbitražni sporazum je bil nato leta 2009 podpisan. Andreja Metelko- Zgombić je kasneje prevzela funkcijo agentke pred arbitražnim sodiščem, kar pomeni, da je ves čas nadzirala potek priprav in zagovorov pred sodiščem, njena vloga je bila menda pomembna tudi pri manevru, ko je Hrvaška na podlagi prisluškovanja slovenski agentki Simoni Drenik in sodniku Jerneju Sekolcu teatralno zapustila arbitražni postopek.
Janša pri Plenkoviću
Imenovanje Andreje Metelko-Zgombić sovpada z odločitvijo predsednika komisije Jean-Claude Junckerja, da v posredniško misijo med državama pošlje prvega podpredsednika Fransa Timmermansa z nalogo, da prispeva k implementaciji arbitražne odločbe. Kdaj se bo predstavnik komisija lotil naloge, še ni jasno, imenovanje hrvaške državne sekretarke pa lahko v Sloveniji razumemo kot priprave hrvaške vlade na proces, ki ga bo zagnal Timmermans. V tem primeru to pomeni, da bo imela slovenska stran v tem procesu trdega sogovornika.
Če se Cerar in Plenković ne moreta sestati na uradnem srečanju, v kar ne moremo šteti nekaj bežnih srečanj ob evropskih forumih, se je v sredo v Zagrebu mudil prvak SDS Janez Janša in ob tej priliki se je na sedežu HDZ sestal s Plenkovićem. SDS in HDZ sta bila s pojasnili o vsebini pogovora skopa, SDS je potrdila le, da je tekla beseda tudi o arbitražni odločbi, je pa bilo bolj pomenljivo Janševo sporočilo, ko je na socialnih omrežjih zapisal: »Pogovor je potreben, le tako odprta vprašanja lahko dobijo odgovore.«
S tem je Janša posredno poslal sporočilo Miru Cerarju. Poleg tega ne smemo spregledati dejstva, da je stranka SDS minuli teden ob sprejemanju paketa zakonov za implementacijo arbitražne sodbe glasovanje v državnem zboru obstruirala, Janša pa je ob tej priliki na socialnih omrežjih na kratko komentiral: »Veleizdaja.« Nobena skrivnost tudi ni, da v krogih HDZ pričakujejo, da bo v Sloveniji na volitvah prihodnje leto prišlo do političnih sprememb in do oblikovanja vlade, ki bi bila bolj dojemljiva za sklepanje bilateralnih sporazumov, ki bi lahko predstavljale obvod arbitražni odločbi.
Bruselj - Prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans v okviru svoje posredniške misije očitno še ne bo kmalu odpotoval v Ljubljano in Zagreb.
»To je spor med dvema članicama in evropska komisija upa, da bo vprašanje rešeno brez odlašanja v konstruktivnem dialogu med njima,« je na tiskovni konferenci odgovoril na vprašanje RTV Slovenija.
Karkoli lahko naredi, da bo temu tako, bo po njegovih besedah tudi naredil. Pojasnil je, da je v stiku z obema vladama, vprašal ju bodo tudi, kako vidita njegovo vlogo in kako bi lahko bil čimbolj koristen. »Če bo to vodilo k obisku v Ljubljano in Zagreb, boste prvi zvedeli,« je pojasnil.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je konec novembra naložil svojemu prvemu podpredsedniku Timmermansu, naj prevzame nalogo posredovanja med Hrvaško in Slovenijo v procesu implementacije arbitražne razsodbe.
Juncker se je ob robu vrha EU in vzhodnega partnerstva pogovarjal s slovenskim premierom Mirom Cerarjem in njegovim hrvaškim kolegom Mirom Cerarjem.
Predvideno je je bilo, da naj bi Timmermans že do konca leta odpotoval v obe državi. Polletni rok za izpeljavo priprav na izvršitev sodbe se izteče 29. decembra. Slovenija sicer razmišlja, da bo v primeru neuresničevanja arbitražne razsodbe tožila Hrvaško pred sodiščem EU.
Peter Žerjavič