Tiskane izdaje
Od kod gotovina?
Gotovino je Pajenkovi prinašala Urška Bačovnik. Izvor tega denarja pa ni znan, in prav to je vzrok za številne preiskave, ki morajo dokazati, da je Janša denar dobil nezakonito. Nekdanji direktor urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko namreč pravi, da ni nujno, da je nenavadna praksa prenosa denarja že pranje denarja: »Izvor denarja je lahko legitimen, lahko pa ta izvira iz kaznivega dejanja – le v tem, drugem primeru lahko govorimo o sumu pranja denarja. Seveda pa je država tista, ki bo morala dokazati obstoj kaznivega dejanja, iz katerega izvira denar.«
Temu pritrjuje Klaudijo Stroligo, nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja: »Če denar, ki je predmet neke transakcije, ne izvira iz kaznivega dejanja, to ne more biti kaznivo dejanje pranja denarja.« To velja tudi, če so sumljive okoliščine ali stranka (na primer že večkrat obsojeni prodajalec droge).
Molk preiskovalcev
Ali imajo preiskovalci v rokah dokaze, da je bil denar, ki ga je v banko prinašala Bačovnikova, »umazan«, seveda še ni znano. Penko meni, da je »dovolj zgovorno to«, da so »transakcije očitno izpolnjevale zakonsko predpisane pogoje za začetek postopka preverjanja sumljivih transakcij«: »Dodaten komentar tukaj ni potreben.«
A preiskovalci so v odgovorih previdni. Urad za preprečevanje pranja denarja in davčni urad so brez komentarja zaradi tajnosti podatkov. Policija pa je potrdila le, da je »v zvezi z domnevno sumljivimi finančnimi transakcijami, ki naj bi jih v imenu prvaka SDS Janeza Janše izvajala sestrična njegove žene, že navezala stik z uradom za preprečevanje pranja denarja«. Pa tudi, da so »določene finančne transakcije že preverjali v preteklih kriminalističnih preiskavah«.
Janša: Vse sem pojasnil Dursu
Janša, ki je v prvem odzivu na objavo prispevka na POP TV zavrnil očitke, se danes ni oglašal. V zapisu na spletni strani SDS pa trdi, da je davčni upravi »natančno pojasnil izvor nakazanih sredstev, tako za aro za nakup stanovanja, kjer je žena solastnica, kot za sodne takse in vse druge bančne transakcije, kar je Durs sproti preverjal«.
Nekdanji premier je sicer izvor denarja in nenavadno dejstvo, da je, denimo, nakup avta opravil z gotovino, pojasnjeval že pred protikorupcijsko komisijo. Vendar je posnetek zaslišanja pokazal, da takrat ni znal prav prepričljivo pojasniti, od kod je dobil denar. Večinoma se je skliceval na pomoč sorodnikov – brata, tasta ali žene. Ko so v stranki govorili o poročilu protikorupcijske komisije, pa je dejal, da je denar dobival tudi od prodaje knjig.
Sorodnice Pajenkove pred komisijo ni nikoli omenil. »Nataša Pajenk je sestrična in soseda Urške Bačovnik Janša, zaposlena na komercialni banki. V okviru svoje službe je pomagala pri urejanju bančnih storitev,« zdaj pojasnjuje na spletni strani SDS.
Skrivnost Nataše Pajenk
Janša tako še ni povedal, zakaj sta z ženo izbrala to nenavadno pot in zakaj nista računov plačevala sama. »Posredništvo« Pajenkove bode v oči še zlasti zato, ker gre za pomembnega politika, ki je že leta pod drobnogledom javnosti; tudi zaradi govoric o vpletenosti v preprodajo orožja v zgodnjih devetdesetih letih, predvsem pa zato, ker je bil v preiskavi in na prvi stopnji obtožen v primeru domnevnega prejemanja podkupnine pri nakupu oklepnikov Patria.
Podrobnosti nenavadne poti denarja bi zagotovo lahko pojasnila tudi Nataša Pajenk, ki pa ne daje komentarjev, danes pa je bila na dopustu. Po doslej znanih podatkih ni nobenega dvoma, da je kršila bančna pravila, ki določajo, da uslužbenci takšnih transakcij s tujim denarjem ne smejo izvajati.
Nekdanji direktor urada za preprečevanja pranja denarja in strokovnjak za to področje Klaudijo Stroligo pri tem opozarja, da morajo uslužbenci bank spoštovati vse določbe predpisov s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma: »V skladu z mednarodnimi standardi Financial Action Task Force – FATF morajo banke in njihovi zaposleni pri sklepanju poslovnih razmerij ali izvajanju transakcij izvesti vse potrebne ukrepe za poznavanje stranke (customer due diligence – pregled stranke).« To pa pomeni tudi »sporočanje morebitne sumljivosti transakcij z vidika pranja denarja ali financiranja terorizma«.
Če je stranka politično izpostavljena oseba, morajo banke obvezno pridobiti podatke o izvoru sredstev, ki so predmet transakcije, še opozarja nekdanji prvi mož urada proti pranju denarja. Tega pa banke – Pajenkova je bila zaposlena v kar treh, v vseh treh pa je Janša tudi najel kredite za nakupe nepremičnin – niso storile.
