Tiskane izdaje
Ljubljana - Je mogoče premagati Boruta Pahorja na jesenskih volitvah, je bil delovni naslov omizja pod okriljem Inštituta za politični marketing (IPM). Novinarji Tanja Starič, Matija Stepišnik, Grega Repovž in predstavnik instituta Domen Kos menijo, da lahko, a je to malo verjetno. Trenutno se zdi, da vsem političnim strankam odgovarja, da dobi Pahor še en mandat.
Inštitut za politični marketing je slabe pol leta pred predsedniškimi volitvami organiziral zanimivo omizje, na katerem so nastopili medijski politični analitiki in uredniki. Urednica Tanja Starič je dejala, da čeprav je Borut Pahor izraziti favorit, a da se tudi sam zaveda težke naloge pred katero se je po petih leta mandata znašel. Staričeva je spomnila, da je Pahor ravno v tem obdobju pred petimi leti uradno razglasil vstop v predsedniško tekmo, ko je takratni predsednik republike Danilo Türk premočno vodil v javnomnenjskih raziskavah, tako kot Pahor sedaj.
»Pahor je izrazit favorit, a obstajajo elementi, da predsedniška tekma zdaleč še ni končana. Časa za vložitev kandidatur je še veliko, vse karte so še odprte,« je dejala Staričeva. Svoje razmisleke je utemeljevala tudi na osnovi nedavne raziskave javnega mnenja Mediana, v kateri ugotavljajo, da ima Pahor trenutno zagotovljenih le dobrih 30 odstotkov podpore, vse tudi kaže na drugi krog.
Instagram predsednik
Direktor Inštituta za politični marketing Domen Kos meni, da za zdaj še ni nič zamujenega. »Časa sicer ni več veliko. Kdorkoli se bo odločil za vstop v tekmo, bo moral odslej delati hitro in intenzivno,« pravi Kos. Pahorjeva prednost je, da je izrazito prepoznaven in priljubljen ter ima dobre odnose s političnimi strankami. Kdorkoli ga bo skušal izzvati, bo po njegovem morali staviti na negativno kampanjo. »Pričakujem, da bo več osebnih napadov, več klicev po spremembah in drugačnem odnosu do aktualnih družbenih dogodkov,« meni Kos.
Odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik na osnovi nekativnosti političnih strank, ki še vedno skrivajo svoje kandidate, sklepa, da so »vnaprej razglasile kapitulacijo«. Dogajanja je zelo malo, kar bi lahko napeljevalo k sklepu, da je Pahorju takorekoč položena pot do drugega mandata. Po drugi strani je tudi dejstvo, da večje stranke, kot so SMC, ali SDS, še ne želijo svojih ljudi spustiti v predsedniško tekmo, ker bi lahko prehitro pregoreli proti izkušenemu kandidatu.
Stepišnik taktično zavlačevanje SDS, ki skriva svojega kandidata, razume kot tiho podporo Borutu Pahorju. Predsedniške volitve bodo po njegovem imele tudi funkcijo promocije za posameznike in manjše politične stranke pred parlamentarnimi volitvami, se pa bo z izborom kandidatov izkazalo, kako ambiciozne bodo pri tem. Stepišnik očita Pahorju, da je petletni predsedniški mandat spremenil v instagram funkcijo, v politiko spektakla brez vsebine, zato bo zanimivo opazovati, ali se bo pojavil kandidat, ki bo začel bolj naslavljati vsebino. »Se je izpeloobdobje instragram politike brez vsake vsebine,« se je vprašal Stepišnik.
Ukinimo funkcijo
Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je šel še korak naprej in postavil tezo, da je Pahor v petih letih tako izvotlil predsedniško funkcijo, da ga danes nihče več ne vpraša za mnenje. »Njegov mandat je prazen in brezpredmeten. To funkcijo je zlorabil in jo uničil. V preteklih mandatih je bilo pomembno, kako so se predsedniki opredeljevali o določenih temah. Tega danes ni več. Pahor je svoj madnat spremenil v iskanje poti, kako čim prej priti do čim večjega števila odjemalcev Pahorcole,« je bil kritičen Repovž. Ker je tako minimaliziral predsedniško funkcijo, bi bilo najbolje, meni Repovž, da bi funkcijo predsednika ukinili in jo združili s funkcijo predsednika državnega zbora.
Analitik in raziskovalec v IPM Alem Maksuti pa sodi, da lahko na osnovi dosedanjega razvoja dogodkov ugotovimo le, da je v slovenskem političnem prostoru nakazan zelo jasen konsenz med osnovnima političnima blokoma, da naj Pahor dobi še en mandat. Po njegovem si ga vse stranke po malem lastijo, v ozadju pa je čutiti tihi dogovor med Borutom Pahorjem in Janezom Janšo.
Vsi sogovorniki so se strinjali, da je Pahorja mogoče premagati, a bi se to lahko zgodilo le v idealnih razmerah - da bi levica stopila z močnim kandidatom, desnica pa za svojim, vendar razvoj dogodkov ne kaže, da bi se predsedniška tekma odvijala v to smer. Omizja se je udeležil tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je odločitev o vstopu v predsedniško tekmo prestavil na jesen. Jelinčič je sicer prepričan, da ima Pahor že dobljene volitve in da je pričakovati nizko volilno udeležbo.
