Tiskane izdaje
Ljubljana − Potovanja poslancev na tuje so v prvih šestih mesecih stala 40.411 evrov. V enakem času v prejšnjem mandatu 81.720 evrov. Razliko je povzročil Gregor Virant, ki je ukinil potovanja na druge celine z oceno, da zdaj niso časi »za poslanski turizem«.
Poslanske poti v daljne države, kot kažejo podatki iz preteklosti, ki jih povzemamo v preglednicah, niso poceni. V prejšnjem mandatu so v parlamentu že razpravljali, kako privarčevati pri poslanski mednarodni dejavnosti. A takrat niti najbolj skrajni predlogi, denimo tedanjega poslanca Zares Franca Jurija, niso vsebovali odprave najdražjih čezoceanskih potovanj večjih skupin poslancev. Gregor Virant pa je že zavrnil potovanje predsednika odbora za zunanjo politiko Jožefa Horvata (NSi), Barbare Žgajner Tavš (PS) in Janje Napast (SDS) na skupščino interparlamentarne unije (IPU), ki bo oktobra v kanadskem Quebecu. Konec prejšnjega tedna je njegov kolegij potrdil še novost, da poslanci na tuje na športna srečanja sicer smejo, a le, če to parlamenta nič ne stane. Še najdlje so poslanci v zadnjega pol leta potovali v Moskvo in baltske države, kar še sodi v Evropo. Pred tremi leti so bili med cilji v prvih mesecih: Filipini, ZDA, Kuvajt, Singapur, Egipt ...
Virant: Stornirali smo poslanski turizem
»V sedanji situaciji je gotovo boljše, da pri tem šparamo, kot da hodijo poslanci na poslanski turizem, recimo v Kanado, kar je bilo zdajle na dnevnem redu, pa smo stornirali. Časi so pač taki, da se moramo tega zavedati,« je Virant v Odmevih TVS prejšnji teden pojasnil, zakaj omejuje mednarodno dejavnost parlamenta. Izjava je že naslednji dan povzročila proteste poslancev, ki so člani odbora za zunanjo politiko. Složno so Virantu ugovarjali iz večine strank in zahtevali celo, naj pride odboru pojasnit, kaj je imel v mislih s »poslanskim turizmom«. Razpravo je, čisto uradno, sprožil Roman Jakič (PS) s protestom predsedniku odbora Horvatu zaradi Virantovih izjav in predlogom, naj se ta »resno usede s predsednikom zbora in mu poskusi pojasniti, zakaj mednarodne dejavnosti so« in »kakšna je praksa v razvitih demokratičnih državah, tudi tistih, ki šparajo«. Podpredsednica odbora Janja Klasinc (PS), ki je ta odbor takrat še kot poslanka SD vodila v prejšnjem mandatu, je opozorila, da je IPU pomembno združenje parlamentov celotnega sveta, ki razpravlja o najaktualnejših svetovnih problemih: krizi, človekovih pravicah, zdravstvu, ekologiji ... Obžalovala je, da v vrhu zbora začenja prevladovati »evropocentristično razumevanje zunanje politike«, in opozorila, da je Slovenija edina evropska država, ki se letos že ni udeležila skupščine v Ugandi, zdaj pa je odpovedala še Kanado. To je po oceni Klasinčeve »škandalozno«.
Ramšakova: Ta izjava škodi vsem nam
Naj jim pride Virant osebno pojasnit svojo izjavo o parlamentarnem turizmu v Kanadi, je predlagal Mitja Meršol (PS). Horvat pa je povedal, da bi bil zaradi očitka o turizmu lahko tudi osebno prizadet, saj je Virant zavrnil predlog potovanja v Kanado, ki ga je sam podpisal. Pa ni, je dodal, ker »kdorkoli me pa tudi ne more osebno prizadeti«. Jožef Jerovšek (SDS) je dogajanje ocenil z besedami: »Postavili smo se v vlogo, kot da je Slovenija na Balkanu najrevnejša država, kajti na teh srečanjih bodo Črnogorci, Makedonci in vse druge delegacije.« Da bi kljub varčevanju parlament moral ohraniti mednarodne stike, se je strinjala Sonja Ramšak (SDS), ki je bila maja na tridnevnem obisku v Rusiji; tega je Virantov kolegij zaradi varčevanja prav tako skrajšal, a je bil obisk po njeni oceni koristen za državo. Izjave, da je to poslanski turizem, »dejansko škodijo vsem nam poslancem«, je dejala Ramšakova. Letalske vozovnice predsednika odbora za obrambo Franca Jurše (Desus), Ramšakove in Matjaža Zanoškarja (PS) za pot v Moskvo konec maja so stale po 609 evrov, drugi večji strošek je bilo po 148 evrov za dnevnice, ki so pripadle vsakemu od poslancev.
Horvat: Virant vztraja pri varčevanju
Po burnih odzivih v odboru se je Horvat konec prejšnjega tedna že sestal z Virantom. Po pogovoru je povedal, da predsednik državnega zbora vztraja pri varčevanju. Če pa menijo, da je bila odločitev napačna, lahko kolegiju znova predlagajo, da odobri potovanja v Kanado. Horvatu se to ne zdi najboljša rešitev, če pomeni, da jih bo Virantov kolegij še drugič, tudi če še znižajo stroške, gladko zavrnil.
Kot je slišati med izkušenimi poslanci, ni najbolj razumno, da je država IPU za letos plačala 20.000 evrov članarine, zdaj pa njenih predstavnikov na srečanja združenja ni. Horvat je predlagal pot tričlanske delegacije. V prejšnjem mandatu so se skupščin IPU vedno udeležile večje delegacije, njihovi obiski pa so stali skoraj toliko, kot je parlament v pol leta letos porabil za vsa potovanja.
Etiopija, kamor so leta 2009 potovali štirje poslanci in dva strokovna sodelavca, je v seštevku stala 40.986 evrov, Tajska, kamor se je naslednje leto odpravilo pet poslancev in dva strokovna sodelavca, 30.420 in Panama, kjer je bilo lani šest poslancev in dva strokovna sodelavca, 34.784 evrov. Prejšnja leta so bile skupščine IPU dvakrat letno: enkrat v Švici in enkrat drugod po svetu. Po novem so obakrat po različnih državah.
Zasedanja v Švici so bila cenejša; lansko v Bernu je za štiri poslance in strokovnega sodelavca stalo 12.880 evrov, leto prej v Ženevi za tri poslance in strokovnega sodelavca 4468 evrov. Potovanja na druge celine so dražja, ker poslancem za to pot pripada višji razred na letalu.
Za Panamo, denimo, je bila cena letalske vozovnice 3340 evrov na osebo, hotela slabih 730 evrov, okoli 300 evrov je nanesla dnevnica, še slabih sto evrov je bilo drugih stroškov.
