Tiskane izdaje
Ljubljana – Po napovedih finančnega ministrstva bo danes objavljen čistopis predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu oziroma upravljanju državnega premoženja. Pred tremi dnevi se je že sestala delovna skupina, ki bo poleg skupin za rešitev slabih terjatev in za fiskalno pravilo do konca avgusta pripravila zakonske rešitve.
Gre za projekte, na katere bo premier Janez Janša po nekaterih napovedih morda jeseni vezal zaupnico, kar je bila sicer možnost, ki jo je predsednik vlade omenjal pred zadnjo sejo državnega zbora pred parlamentarnimi počitnicami. Na tej seji je bil namreč na dnevnem redu tudi predlog spremenjenega 148. člena ustave, s katerim bi vnesli zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Predlog ni užival zadostne dvetretjinske podpore poslancev in po političnih usklajevanjih pred dobrim tednom dni je bil sklenjen dogovor, da bodo stranke do septembra iskale usklajene rešitve o treh pomembnih vprašanjih: poleg fiskalnega pravila še o upravljanju državnega premoženja in o upravljanju slabih bančnih terjatev.
Ministrovi načrti
Načrti ministra Janeza Šušteršiča, ki je ključni usklajevalec vseh treh projektov, so naslednji: delovna skupina za upravljanje državnega premoženja naj bi delo končala do 25. avgusta, vlada pa predloga zakona formalno ne bo več predlagala, ampak ga bo uskladila z dogovori med strankami in z dopolnili matičnega parlamentarnega delovnega telesa. Besedilo zakona bodo po uskladitvi v delovni skupini usklajevali tudi z ekonomsko-socialnim svetom in drugimi deležniki, zakon pa bi lahko v državnem zboru obravnavali septembra.
Finančno ministrstvo predvideva, da bi skupina za rešitev slabih finančnih terjatev do sredine avgusta dosegla soglasje glede ustreznega načina in ureditve reševanja slabih terjatev, na podlagi katerih bi lahko oblikovali predlog zakona, ki bi ga državni zbor obravnaval prav tako na septembrski seji.
In še en načrt za jesen. Skupina za fiskalno pravilo bo na podlagi dogovora poslanskih skupin preučila možnost zapisa fiskalnega pravila v izvedbenem zakonu, ki bi ga lahko državni zbor na podlagi spremenjenega 148. člena ustave sprejemal z dvetretjinsko večino. Poskušala bo poiskati rešitev, ki bo ustavno pravilo naredila bolj razumljivo in sprejemljivo, tudi na podlagi dodatnih izračunov in simulacij.
O »luzerjih« in okoriščevalcih
Politične stranke, ki se strinjajo, da je nujno iskati izhod iz krize, smo vprašali, katera so izhodišča, ki jih bodo zastopali na usklajevanjih, in kaj bo po njihovi presoji najtrši oreh. V največji koalicijski stranki SDS menijo, »da je vsak od omenjenih projektov izjemnega pomena za izhod Slovenije iz krize, za okrevanje njenega bančnega in gospodarskega okolja in za boljšo umestitev države na evropski in svetovni sceni. Znebiti se moramo statusa 'luzerjev'. Nobenega od projektov najbrž ne bo lahko uskladiti, ker je z njimi povezanih preveč tistih, ki so 'nacionalni interes' oziroma državno srebrnino izrabili za osebno okoriščanje, čeprav je treba ukrepati hitro, učinkovito, odgovorno in pregledno.«
V drugi največji vladni stranki Državljanski listi so prepričani, da bo največji zalogaj odprava kreditnega krča in slabih terjatev državnih bank. »Na tej točki hočemo predvsem poiskati najboljšo rešitev. Ne le zaradi zagotovitve nujne finančne podpore slovenskemu gospodarstvu in reševanja pomembnih naložb, ki jih banke imajo v svojih portfeljih v obliki delnic in deležev najboljših slovenskih podjetij, pač pa tudi zaradi optimizacije in racionalizacije porabe javnofinančnih sredstev, ki bodo potrebna za izvedbo sanacije.« V SLS pravijo, da je nehvaležno ocenjevati, kateri od treh projektov je najpomembnejši. Glede holdinga naj država ne beži pred odgovornostjo, temveč jasno določi vizijo za posamezne naložbe države in jih tudi aktivno upravlja. Brez sanacije bank ni gospodarske rasti, zato je nujno soglasje, kako jo izvesti. Pri fiskalnem pravilu pa za ljudsko stranko ni dvoma: nujno ga je zapisati v ustavo, da bi se izognili gospodarski škodi.
Za najboljše kadre
V največji opozicijski stranki PS pravijo, da še vedno ne bodo dali soglasja za zlato fiskalno pravilo, saj vlada še vedno ni ponudila nobenih pravih ukrepov. Namesto da je hitela s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ, bi morala sprejeti reforme, s katerimi bi Evropi pokazali, da mislimo resno. Ideji o holdingu ne nasprotujejo, s tem da mora biti premoženje jasno ločeno, kadrovanje vanj pa odvisno od koalicije, opozicije, socialnih partnerjev in zbornice.
V SD so prepričani, da morajo rešitve za Slovenski državni holding izhajati iz ocene OECD, nadaljnje rešitve pa biti usklajene s sindikati, delodajalci in upokojenci. Pravzaprav gre za odgovor na vprašanje, kako ohraniti AUKN oziroma avtonomna načela kadrovanja, kar velja tudi za kadrovanje v agencijo ali sklad, ki bo reševal slabe bančne terjatve. V stranki so prepričani, da lahko rešitev poiščejo zgolj najboljši bankirji, saj gre za zahteven posel, ki terja najbolj usposobljene ljudi. Glede fiskalnega pravila je SD pripravljena korigirati svoje stališče, če se bo velika večina strokovne javnosti opredelila, da ni druge možnosti kot vpis pravila v ustavo. Če ne, so prepričani, da se da vse urediti z zakonom.
