Predstavili smo pet predlogov za reformo Unije in želimo si široke razprave o predlaganih scenarijih, svojih predlogov iz bele knjige nikomur ne vsiljujemo, je na tiskovni konferenci izjavil predsednik bruseljske komisije. Izrazil je pričakovanje, da bodo v razpravi sodelovali tudi slovenska vlada, parlament in civilna družba.
»Tu stojiva kot prepričana Evropejca, ki se zavedata, da je za Evropsko unijo prišla ura resnice,« je po dvostranskem srečanju rekel gostitelj. Po njegovih besedah bo letošnje leto čas resnice za EU. Potem ko je predsednik komisije v sredo v evropskem parlamentu predstavil belo knjigo o prihodnosti Unije, je po Cerarjevih besedah pred nami »leto intenzivnih, iskrenih pogovorov, kako naprej«.
Na današnji novinarski konferenci je predsednik komisije predvsem leporečil. Laskal je Sloveniji, ki da se vede kot ustanovna članica ter je kljub majhnosti vplivna v Evropski uniji in pozitiven akter, pohvalil je tukajšnjega premiera in komisarko Violeto Bulc. O bilateralnih problemih z Unijo je bil kratek: rekel je, da je poskusil teran, ki je odličen, pripomnil je, da Bruselj namerava braniti pravice Slovenije, še posebno ob »pojavu novih dejstev«. Komisija se bo po proučitvi tega vrnila k vprašanju terana, preverila bo slovenske navedbe in šele nato se bo odločila, ali bo spremenila mnenje.
Glede arbitražne o slovensko-hrvaški meji je Juncker povedal, da zagovarja spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča in k temu poziva vpleteni strani. »Verjamem, da bodo vsi spoštovali odločitev arbitražnega sodišča.«
Premier in šef evropske komisije sta se pogovarjala tudi o nadzoru na notranjih mejah Unije, vključenosti mladih in brexitu. Cerar je spet izrazil nestrinjanje z ohranjanjem nadzora na meji z Avstrijo in komentiral, da je Slovenija naletela »na velik posluh« sogovornika. Jean-Claude Juncker, ki bo v Sloveniji do sobote, ko prihaja sem tudi novi predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani, se je danes popoldne v ljubljanski Festivalni dvorani srečal z mladimi na pogovoru o prihodnosti EU.
Cerar za Evropo prihodnosti, ne preteklosti
Morda bomo po letu razpravljanj poleg petih ponujenih scenarijev dobili še šestega oziroma sedmega, je komentiral premier, ki je omenil tudi današnji Junckerjev pogovor z mladimi, prav ti naj s svojimi idejami pripomorejo k prihodnosti Evropske unije.
Sam se zavzema za Evropo prihodnosti, ne preteklosti. »Ne želim si, da bi se Unija vračala v čase, ki so privedli do hudih posledic za vse nas; v čase, ko nismo bili dovolj povezani in so obstajali med državami konflikti. Menim, da moramo skupaj poiskati odgovore na tiste ideje, ki jih nekateri zdaj ponujajo kot poenostavljene, populistične rešitve, ki nas razdvajajo.« Po njegovih besedah poskušajo s tem Evropo voditi nazaj v prvo polovico preteklega stoletja.
Še pred tem, torej kratkoročno, se mora EU po njegovem prepričanju posvetiti učinkovitejši implementaciji oziroma izvedbi že dogovorjenih pravil in pogodb, predvsem na področjih varnosti in nezakonitih migracij. Brez tega, češ da »napredek na drugih področjih ne bo mogoč«, je povedal Cerar. Srednje- in dolgoročno pa je potrebna ambicioznost. »Ne želimo si, da bi ostali tu, kjer smo, ampak si želimo bolj povezane, še trdnejše unije, ki ima večje ambicije in želi iti naprej«.
Juncker je priznal, da je bil v mladosti federalist, njegov oče je bil proti svoji volji nemški vojak, na podlagi te izkušnje vojne mu je govoril: »Nikoli več«. Toda danes predsednik evropske komisije poudarja, da mora sedemindvajseterica zaključiti integracijo, da pa »nikoli ne bo država«. Čeprav eden od ponujenih scenarijev omenja to možnost, namreč federalno Evropsko unijo, zanjo med državami članicami ni veliko podpore.













