Tiskane izdaje
Gospodarska rast v preteklih štirih letih je bila strma. Kljub rasti BDP pa Slovenija za predkriznim obdobjem še vedno zastaja po številu delovno aktivnih in tudi dobički podjetij so manjši kot pred krizo, čeprav so se v zadnjih letih zelo povečali.
Javne finance so po petodstotni lanski rasti skoraj izravnane. A to pomeni, da se bodo izrazito stopnjevale težave v socialni blagajni takoj, ko se bo rast umirila. Vse več je tudi birokracije z novimi zakoni in predpisi.
V evrih je BDP Slovenije presegel predkrizno obdobje že leta 2015, realno je bila gospodarska aktivnost Slovenije šele lani primerljiva z letom 2008. Za povprečjem EU zaostajamo bolj, kot smo pred desetletjem.
***
Prilivi socialnih prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno so se v zadnjih treh letih povečali za šestino. Zdravstvo je kljub temu v krizi, pokojninska blagajna pa velika porabnica proračuna.
***
Proračunski primanjkljaj se je v zadnjih treh letih močno zmanjšal, a glavni vzrok je močna rast davčnih prihodkov. Težava ostaja, saj proračun tudi ob petodstotni gospodarski rasti ni izravnan.
***
Javni dolg v deležu BDP se zmanjšuje, a le zaradi rasti BDP, nominalno pa se še vedno povečuje. Povečevanje dolga je bilo upočasnjeno tako, da so bile za več kot dve milijardi evrov zmanjšane likvidnostne rezerve.
***
Lani je država pobrala dve tretjini več davka na dobiček kot leta 2014. Davčno stopnjo je vlada v odhodu zvišala za dve odstotni točki, a glavni vzrok rasti so višji dobički zaradi ugodnih gospodarskih razmer.
***
Stopnje DDV je zvišala že vlada Alenke Bratušek, naslednica je zvišane stopnje iz kriznih spremenila v stalne. Prilivi DDV so bili lani za enajst odstotkov višji kot leta 2014. Prilivi dohodnine so se predvsem zaradi večjega števila delovno aktivnih v treh letih povečali za šestino.
***
Tekoča poraba se je v mandatu odhajajoče vlade povečala za šestino. Delno je rast posledica varčevalnih ukrepov v času krize, poleg tega so predvsem lani opustili varčevanje v javnem sektorju.
***
Zmanjšanje stroška obresti v zadnjih dveh letih je posledica najemanja posojil z nižjo obrestno mero, medtem ko se javni dolg povečuje.
***
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od leta 2014 povečalo za štiri odstotke, ob hkratnem zvišanju plač pa se je strošek javnih uslužbencev povečal za desetino. Posledice že sprejetih dogovorov s sindikati se bodo večinoma poznale letos in prihodnje leto.
***
Sredstva za obrambo so bila lani petino večja kot leta 2014, a obrambni sektor in tudi predstavniki Nata opozarjajo, da je to premalo. Znesek je res precej manjši kot pred uvedbo varčevalnih ukrepov.
***
Izdatki za brezposelne so se zmanjšali. Hkrati se je povečalo število socialno ogroženih. Transferji gospodinjstvom so se brez večjih regulatornih sprememb v času Cerarjeve vlade povečali za šestino.
***
Povprečna plača v javnem sektorju je pretekla tri leta rasla hitreje kot v gospodarstvu, s čimer se je povečala tudi razlika - povprečna plača v javnem sektorju je več kot četrtino višja kot v gospodarstvu. V zgornji desetini najbolje plačanih državljanov je več javnih uslužbencev kot zaposlenih v gospodarstvu.
***
Gospodarska rast je »pobrala« skoraj vse razpoložljive ustrezno usposobljene kadre. Čeprav je brezposelnost manjša, je brezposelnih še vedno 40 odstotkov več kot leta 2008. Delovno aktivnih je 33.000 manj.
***
Sprejemanje zakonov in izdajanje podzakonskih aktov je v mandatu odhajajoče vlade dobilo močan pospešek. Primerljivo je z obdobjem vstopa Slovenije v EU.
***
Povečanje števila upokojencev je bilo zadnja leta upočasnjeno zaradi pokojninske reforme iz leta 2011. Tudi rast pokojnin in dodatkov je bila zadnja leta omejena, a že letos bodo deležni dveh uskladitev.
***
Reševanje težav v zdravstvu bo v celoti prepuščeno prihodnji vladi. Še več, stanje se je celo poslabšalo, dostopnost zdravstvene oskrbe je vse slabša.
