Kaj se dogaja na osi Bruselj−Ljubljana

Ljubljana – Slovenija ima zadnje čase z Evropo težave. Po fiasku z zaščito terana med Ljubljano in Brusljem poteka zdaj tudi polemika glede imunitete evropskih institucij pri nas. Dejansko gre za dileme, povezane s kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije. Ali gre za poseganje v suverenost naše države?

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je že takoj po obisku kriminalistov v Banki Slovenije (BS) in zasegu dokumentacije ocenil, da se imuniteta, ki jo v evropskem pravnem redu, tako kot nekatere druge ustanove EU, uživa Evropska centralna banka (ECB), ne razteza kar sama po sebi na Banko Slovenije, še manj pa na njene zaposlene.

Glede preiskav v Banki Slovenije je opozoril, da bo končno besedo imelo sodišče. In ljubljansko okrožno sodišče je nedavno zavrnilo zahtevo ECB, da se iz preiskave izloči vsa dokumentacija, ki se nanaša na evropsko banko, BS in njeni vodilni ne morejo biti deležni imunitet v policijski preiskavi. Prav to je, kot so razkrili za Delo, slovenska stran v razčiščevanju z Brusljem med drugim minuli teden izpostavila v svojem odgovoru, češ da je okrožno sodišče v Ljubljani zamejilo vprašanje imunitete evropskih inštitucij v državi članici, ki jo ureja poseben protokol.

Poseg v suverenost?

Nekateri naši sogovorniki ocenjujejo, da gre pri vtikanju Bruslja v preiskavo slovenskih kriminalistov za poseg v suverenost naše države. »Popolnoma se strinjam; kolikor sam sebe spoštuješ, toliko te tudi drugi,« je kratek nekdanji guverner BS Mitja Gaspari. Res je, da je Slovenija del suverenosti z vstopom v EU prenesla na njene institucije, vendar pa to ne zmanjšuje pomembnosti, da morajo prav te institucije EU delovati enakopravno do vseh strani v primeru sporov ali nadzora. »V primeru sumov kaznivih dejanj je preiskovanje pristojnih organov povsem upravičeno in celo nujno, zato je nejasno, kaj želi v tem primeru vnovič doseči evropska komisija in kakšen interes se skriva v ozadju. A očitno ne tisti po več transparentnosti v bančnem sektorju,« ocenjuje evropski poslanec Igor Šoltes. Opozarja, da pri reševanju medsebojnih sporov Slovenije do drugih držav EU očitno poleg iskanja materialne resnice obstajajo še druge metode uporabe argumentov, ki jih mogoče v Sloveniji včasih podcenjujemo. Evropska poslanka Tanja Fajon pa nima občutka, da evropska komisija Slovenijo na splošno obravnava drugače kot druge članice EU. Bolj se ji zdi, da je drža komisije, ko gre za bilateralna vprašanja, oddaljena, retorika pa ravnodušna. Vtis je, pravi Fajonova, da komisija ne pregleduje temeljito argumentov in da prehitro podleže strani, ki ali bolje lobira ali pa pravočasno postreže s takšnimi ali drugačnimi »bonbončki«. V primeru terana pa je po njenem neizpodbitno dejstvo, da kaže tudi ignoranco.