Tiskane izdaje
Ministrici očitajo subjektivno in objektivno odgovornost za nepripravo reformne zakonodaje v rokih, ki si jih je zadala vlada sama. V normativnih programih vlade za leta 2014 , 2015 in 2016 je bila priprava ključnih zakonov za zdravstveno reformo, zdaj pa je sprejem ključni h zakonov prestavljen na marec 2017. K tem zakonom sodi tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, za katerega se je vlada zavezala Evropski komisiji, da bo sprejet leta 2016. Ministrica za zdravje ni neposredna pripravljalka tega zakona, je pa soodgovorna, ker je ta zakon vezan na področje zdravstva in je del celovite zdravstvene reforme.
2. Odgovornost pri vzpostavitvi in delovanju mreže urgentnih centrov.
Ministrica je odgovorna, ker je brez predhodno oblikovane mreže javne zdravstvene službe vzpostavila delovanje urgentnih centrov. Z ukinjanjem dežurne službe v zdravstvenih domovih je po mnenju SDS znižala standard dostopnosti, rušila sistem zdravstvene oskrbe in kršila Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki določa, da mrežo na primarni ravni določa občina.
Čeprav naj bi se urgentni centri v celoti vzpostavili do februarja letos, po katerem naj bi bolniki v nujnosti obiskali zdravnika namesto v zdravstvenem domu v stavbi urgentnega centra, se organizacija delovanja urgentnih centrov še vedno ni v celoti prilagodila, kar je posledica pomanjkanja zdravnikov in finančnih sredstev.
Ministrstvo za zdravje pri organizaciji urgentih centrov ni vključilo pediatričnih urgentnih centrov. Zdaj se na urgenci oskrbijo le poškodovani otroci ali tisti z nujnimi kirurškimi stanji, smiselno pa bi bilo, da se nujna pediatrična služba tudi za druge primere reorganizira in preseli na urgenco.
3. Slabo finančno stanje zdravstva.
Ministrica v dveh letih ni poskrbela izboljšanje finančnega stanja zdravstva, ki bi nujno potrebovalo dodatnih 200 milijonov evrov. Od tod slabo finančno stanje bolnišnic (119 milijonov evrov primanjklaja konec 2015) in podaljšanje čakalnih dob.
4. Neukrepanje na področju podaljševanja čakalnih dob.
Zadnje leto (avgust 2015 - avgust 2016) je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje število čakajočih poraslo za šest odstotkov, število tistih, ki čakajo nedopustno dolgo na prvi pregled, pa za 26 odstotkov.
Nedopustno dolgo je avgusta letos čakalo na prvi ambulantni pregled 13.991 bolnikov. Ministrica je namenila za skrajševanje čakalnih dob 7,9 milijona evrov za skrajševanje čakalnih vrst na samo nekaj izbranih področjih. V SDS menijo, da je to premalo in da bi ministrica morala s celovito reformo poskrbeti za dodatni denar za zdravstvo.
5. Slabo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in politično kadrovanje.
Poslovno poročilo o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov kaže, da so 3 od 26 bolnišnic poslovale leta 2015 pozitivno druge pa s primanjkljajem. Bilanca stanja za bolnišnice 2015 pa kaže, da 13 od 26 bolnišnic v lasti države izkazuje skupni primanjklaj 135,8 milijona evrov, 13 bolnišnic pa skupni presežek 15,9 milijona evrov. Skupni kumulativni primanjklaj vseh 26 bolnišnic konec 2015 je 119,9 milijona evrov.
Največji lanski primanjklaj je imel UKC Ljubljana (9 milijonov evrov ali 69 odstotkov vseh izgub), prav tako najvišji kumulativni primanjkljaj (74 milijonov evrov ali 54 odstotkov vsega). Menijo, a je to povezano s slabim kadrovanjem - UKC Ljubljana ima že tretjega nekompetentnega direktorja zapovrstjo.
Ministrici očitajo tudi cunami v zdravstvu, saj je v devetih mesecih zamenjala 88 članov svetov javnih zdravstvenih zavodov.
6. Soodgovornost za neukrepanje na podrocju koruptivnih dejanj.
Ministrica je premalo naredila za odpravljanje korupcije v zdravstvu.
7. Priprava zakonodaje na podlagi političnih prioritet, ki so v škodo bolnikov in zaposlenih zdravstvu.
V SDS so izrazito nezadovoljni z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je že bila v javni obravnavi in s katero namerava ministrstvo polagoma ukiniti koncesije, pacienti pa bodo ostali brez svojega zdravnika ali bodo pri njem postali samoplačniki. Javne zavode in zasebne izvajalce postavlja v neenak položaj, kar je v nasprotju s Pogodbo o delovanju EU. Ker je pripravila zakon v tajnosti in ne v sodelovanju z zdravniško zbornico, je s tem kršila zakon o zdravniški službi. Novela zakona je tudi v nasprotju z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
8. Dejanja in stališča ministrice, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v zdravstvene institucije države.
Ministrica je ves čas delovala nasprotno s svojimi obljubami in tako zavajala slovensko javnost, paciente, zdravstveno osebje in predsednika vlade. V svojem mandatu je z več dejanji, izjavami in neizvajanjem potrebnih ukrepov pripomogla k vedno večjemu nezaupanju v zdravstveno stroko in zdravstvene institucije.
Ministrici očitajo objektivno odgovornost za smrt bolnika zaradi smejalnega plina v urgentnem centru Šempeter (ministrstvo je nadzorovalo izgradnjo urgentnih centrov in jih predalo v uporabo) in za smrt zdravnika in policista v izolski bolnišnici.
