Tiskane izdaje
Ljubljana – Po predstavitvi strategije evropske komisije glede širitve na Zahodni Balkan, ki bo v prihodnje od držav kandidatk zahtevala, da še pred vstopom v EU rešijo vprašanja meje, je predsednik države Borut Pahor na pogovor povabil Zorana Stančiča, predstavnika evropske komisije pri nas, in se pozanimal, kakšno je stališče komisije do meje med Slovenijo in Hrvaško.
Predsednik države naj svoje morebitne dileme, ki jih ima na področju zunanje politike, razjasni v komunikaciji s kabinetom predsednika vlade in zunanjim ministrstvom, se strinjajo sogovorniki iz vrst diplomatov in poznavalcev mednarodnih odnosov.
Paralelni svet politik je tipičen za države Balkana, k temu prispevajo nezrelost in pomanjkanje izkušenj naših politikov. Če pa zunanja politika ni enotna, trpijo interesi države. To je še en dogodek v nizu peripetij, ki se vlečejo pri nas že nekaj let, ko se ministrstvo za zunanje zadeve ne vzpostavlja kot vodilna institucija v mednarodnih odnosih oziroma z zunanjim svetom. Pri nas se je razpasla navada, da pravzaprav že skoraj vsako ministrstvo vodi nekakšno svojo zunanjo politiko, ministri potujejo, sklepajo dogovore ... Svojo zunanjo politiko ima občasno še predsednik parlamenta in predsednik države Borut Pahor.
V diplomaciji ostri odzivi
Tako komentirajo sogovorniki iz vrst diplomacije in poznavalci mednarodnih odnosov sestanek predsednika države s predstavnikom evropske komisije v Sloveniji, po katerem so iz Pahorjevega kabineta pomirjeni sporočili, da komisija še naprej meni, da je meja določena, da pa ostaja problem njene implementacije.
Predsednik države je želel razjasniti dileme, ki so se porajale po predstavitvi strategije evropske komisije v zvezi s širitvijo na Zahodni Balkan, ki bo v prihodnje od držav kandidatk zahtevala, da še pred vstopom v Evropsko unijo rešijo mejna vprašanja, in z njo povezanih izjav predsednika Jean-Clauda Junckerja. Sogovorniki so si edini, da bi v resni državi to preverjali v komunikaciji s kabinetom predsednika vlade in zunanjim ministrstvom.
»Gotovo je, da zunanjo politiko uresničuje vlada oziroma jo po vladnih sklepih uresničuje zunanje ministrstvo. Vsaj tako je v državah, v katerih so urejeni medsebojni odnosi,« komentira Peter Toš, nekdanji veleposlanik in predsednik kluba nekdanjih slovenskih diplomatov. Zakaj je tako, je kriva nezrela politika? »Gre za splošno nezrelost vseh skupaj. To kaže tudi dejstvo, da ima neki gospod iz Kamnika najvišjo podporo v sedanjih predvolilnih anketah. Slovenski volivci so nepoboljšljivi, že trikrat so padli na tem izpitu, a jih očitno nič ne izuči. Očitno bodo znova podprli nekega neznanega človeka, da bo mandatar. Takšne kadrovske politike, ki jo oblikuje in uresničuje slovensko volilno telo, ne poznajo v drugih državah in na predsedniška mesta ne postavljajo ljudi, ki še nikoli niso bili v resni državni politiki, to se v Evropi ne dogaja. Treba je prehoditi nekaj stopničk in za osrednje vloge v državi kandidirati ljudi z izkušnjami. Na nogomet in na zunanjo politiko se očitno pri nas spozna prav vsak, dobro pa bi bilo, da bi se v zunanjepolitičnih odločitvah in mnenjih ter nastopih politični vrh uskladil,« pikro komentira Pahorjevo preverjanje stališč v Bruslju Bojan Grobovšek, dolgoletni zunanjepolitični komentator.
Na draga potovanja v tujino, ki te dni razburjajo javnost, saj se kar štirje ministri mudijo v Avstraliji, Dubaju in na olimpijskih igrah v Koreji, pa ne odhajajo le člani vlade, temveč tudi poslanci, ki so mednarodno dejavni. Objavljamo, katera so bila najdražja poslanska potovanja v tem mandatu.
Najdražja zunanjepolitična potovanja poslancev
6.053,48 €: Udeležba predsednika Odbora za zadeve Evropske unije Kamala Izidorja Shakerja v okviru delegacije vlade na zasedanju političnega foruma na visoki ravni o agendi trajnostni razvoj v New Yorku (leta 2017).
5.867,28 €: Udeležba nadomestnega člana delegacije v PS Nata mag. Mateja Tonina na obisku Odbora za znanost in tehnologijo PS Nata v Washingtonu (leta 2016).
5.560,09 €: Udeležba predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza in vodje Nacionalne skupine Interparlamentarne unije Jožefa Horvata na 4. svetovni konferenci predsednikov parlamentov v organizaciji IPU v New Yorku (leta 2015).
5.493,63 €: Udeležba člana delegacije državnega zbora v PS Nata Žana Mahniča na obisku Obrambnega odbora PS Nata v Ottawi/Bostonu (leta 2016).
