Ljubljana – S ponovnim glasovanjem, ali bodo prihodnji mesec po skrajšanem postopku spremenili zakon o volitvah v državni zbor - dodali bi med drugim prepoved kandidiranja pravnomočno obsojenim -, se je začela redna seja državnega zbora, na kateri pomembnih zakonov v zadnjih branjih ni. Ker zahtevnih točk ni, bo seje konec že v sredo.
Vodje poslanskih skupin SMC, Desusa, SD in Zaaba so pred dobrim tednom na kolegiju predsednika Milana Brgleza (SMC) že izglasovali skrajšani postopek spreminjanja najpomembnejšega volilnega zakona, s katerim bi z zdajšnjih 35 na 40 odstotkov povečali tudi obvezni delež žensk na kandidatnih listah, drugače bi določili pravice dostopa invalidov do volišč, strankam bi skrajšali roke za vložitev kandidatur... Proti naglici je bil le SDS. Glasovala nista predstavnika ZL in NSi.
Današnje vnovično odločanje vseh poslancev o hitrosti postopka – torej, po skrajšanem ali rednem – je zahtevala največja opozicijska stranka SDS. Presenetljivo so tokrat iz koalicije večinsko glasovali proti. Za skrajšan postopek je bilo 7, proti pa kar 71 poslancev.
»Spremembe volilne zakonodaje se ponavadi delajo premišljeno, pri obravnavi se dopusti zadosti časa,« je Jože Tanko (SDS) že pred tednom na kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza (SMC) nasprotoval naglici. Opozoril je na spornost argumenta namestnice vodje poslanske skupine SMC Lilijane Kozlovič, ki je kot vzrok za hitro spremembo zakona o volitvah v državni zbor, s katero bi prepovedali kandidature zapornikom, navedla lansko kandidaturo takrat pravnomočno obsojenega Janeza Janše za poslanca.
Po Tankovi oceni bi morali glede na razsodbo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo vse sodbe, namesto o predlagani spremembi razpravljati o odgovornosti poslancev, ki so lani glasovali za ugotovitveni sklep o prenehanju mandata Janše, in o odgovornosti tožilcev in sodnikov, ki so v sodnem postopku kršili ustavo.
Še prejšnji teden so iz koalicije sporočali, da je malo verjetno, da bi si pri hitrosti odločanje v državnem zboru o volilnih zakonih lahko premislili.
A se danes ni razpletlo po teh napovedih: odločanje po skrajšanem postopku o spreminjanja zakona o volitvah v državni zbor so zavrnili. To omogoča, da bodo junija v paketu, po skrajšanem postopku, na eni sami seji lahko spremenili le šest volilnih in funkcionarskih zakonov: o volitvah predsednika države, o lokalnih volitvah, o lokalni samoupravi, o poslancih, o vladi in o državnem svetu. V vseh nameravajo na predlog Zaab, zapornikom omejiti pravico do kandidiranja in zaostriti sedanjo ureditev, ko funkcionar mandat avtomatično izgubi, če je obsojen na več kot pol leta zapora.
O najpomembnejšem, ki določa način volitev poslancev, pa po današnji odločitvi poslancev, ne bo šlo tako hitro.