Tiskane izdaje
Ljubljana – Vprašanja proslav in pomisleki glede njihove izvedbe, uporabe državnih simbolov in ne nazadnje slovenske himne že vse od letošnje proslave ob dnevu državnosti ne potihnejo. Zato smo o njih povprašali tudi tri predsedniške kandidate.
Za osvežitev spomina: vlada je del javnosti razburila s proslavo ob dnevu državnosti, kamor ni povabila praporščakov zveze borcev. Vlade na nedavni proslavi Primorcev, podobno kot v Prekmurju, ni bilo. Je pa bil tam slavnostni govornik Danilo Türk, prav tako kot tudi ta konec tedna na zborovanju za mir v Cerju. Tja je prišel tudi Borut Pahor, ki se primorske proslave ni udeležil zaradi padca s konja. Milan Zver pa se večinoma pojavlja na prireditvah SDS, ta konec tedna pa je bil v Rimu na srečanju voditeljev Sredinskih demokratov in nato še na sprejemu pri papežu.
Trem vodilnim kandidatom smo zastavili naslednja vprašanja:
1. Ali pogosto hodite na proslave, tudi takrat, kadar to ni vaša službena obveznost?
Danilo Türk: Poleg proslav, ki imajo status državnih proslav, obiskujem tudi številne proslave in različne prireditve regionalnega ali lokalnega pomena, na katere me povabijo.
Milan Zver: Da.
Borut Pahor: Če le imam možnost, rad sodelujem kot govornik ali zgolj kot udeleženec.
2. Ali menite, da je prav, da država zaradi varčevanja dviguje roke nad proslavami, kakršna je bila nedavna ob obletnici priključitve Primorske?
Danilo Türk: Prav primeri proslav iz zadnjega obdobja, ki so jih pripravile nekatere občine ob sodelovanju zainteresiranih organizacij civilne družbe pričajo o tem, da je tudi to lahko prav dober način obeleževanja in spominjanja za narod in državo pomembnih, prelomih dogodkov. Verjamem, da dejstvo, ali je proslava državna ali ne, ne vpliva kaj dosti na uspešnost ali priljubljenost proslave pri ljudeh, štejejo namreč sporočilo, vsebina in izvedba prireditve, predvsem pa vzdušje, ki ga je ob tem mogoče doživeti.
Milan Zver: Mislim, da bi država lahko aktivno sodelovala, tudi z minimalnimi sredstvi ali na kakšen drug način. Sicer pa menim, da bi se spominske obeležitve mogle dostojno pripraviti tudi z mnogo skromnejšimi sredstvi.
Borut Pahor: Sem za to, da imamo, tudi ob delni pomoči države, številne praznike. Zame je pomembno, da proslave omogočajo čustvovanje ljudi, da jim dajo občutek, da živijo v domovini, ki ji pripadajo.
3. Ali menite, da je prav, da tudi Slovenija obeležuje dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov?
Danilo Türk: Da.
Milan Zver: Vsekakor, bila je žrtev treh totalitarnih režimov.
Borut Pahor: Da, mislim da je treba omogočiti ljudem obujanje zgodovinskega spomina. Nimam težav s tem dnevom.
4. Menite, da bi morali imeti državno proslavo ob omenjenem dnevu spomina?
Danilo Türk: Za to ne vidim potrebe. Sem pa naklonjen različnim priložnostim, da se strpno, na podlagi dejstev, brez navijaštva in ideološke obravnave, tudi Slovenci zazremo v našo zgodovino, ki je hkrati tudi evropska.
Milan Zver: Da. V spomin na žrtve in opomin nam in generacijam, ki prihajajo.
Borut Pahor: Zaradi krize se mora država že zdaj odločati, kaj naj praznuje, in to je stvar presoje. Moja presoja je, da bi država ohranila dva praznika, kjer bi bila država organizator: dan državnosti in dan samostojnosti.
5. Ali naj bodo praporščaki Zveze borcev v prihodnje prisotni na proslavah od dnevu državnosti?
Danilo Türk: Da, pa tudi na drugih državnih proslavah, tako kot doslej.
Milan Zver: Vsi veterani so zaželeni in dobrodošli, vendar na način, da po nepotrebnem še dodatno ne razdvajajo slovenskega naroda in da spoštujejo simbole slovenske države.
Borut Pahor: Ves čas po osamosvojitvi smo lahko složno proslavljali praznik ob prisotnosti vseh praporov. Ne razumem, zakaj je treba nekoga izločati, saj to po nepotrebnem ustvarja razkol, namesto da bi nas ta praznik povezoval.
