Tiskane izdaje
Ljubljana – Delodajalske in sindikalne organizacije so do danes izpolnile julijski dogovor socialnih partnerjev in vladi poslale nabor ukrepov, s katerimi naj bi izšli iz krize. Čeprav je razlika v ekonomski doktrini ukrepov obeh strani očitna, se delodajalci in sindikati pri nekaterih tudi strinjajo.
Ob bok pripravi proračuna za prihodnje leto, ki ga bodo po napovedih predsednice vlade Alenke Bratušek spremljali tudi »nepriljubljeni« ukrepi, so svoje predloge, kako naj država rešuje iz svoje ekonomske zadrege, pripravili tudi v skoraj vseh interesnih organizacijah. Zagotovo so se sindikati in delodajalci strinjali z bojem s sivo ekonomijo in delom na črno, ki bi ju zatiralo tako vseh sedem sindikalnih central kot tudi šest delodajalskih organizacij. Podobna stališča imajo tudi glede optimizacije administracije, oboji pa zahtevajo čimprejšnjo sanacijo bančnega sistema.
Med davki in porabo
Ključna razlika med ukrepi delodajalcev in sindikatov je seveda pri javni porabi in pri višanju ali morebitni uvedbi novih davščin. V dokumentu delodajalcev, ki nosi naslov Kisik za gospodarstvo!, ti pozivajo k davčni razbremenitvi gospodarstva in k uvedbi socialne kapice. Veliko pozornosti pri izhodu iz krize pa namenjajo zmanjšanju javne porabe, odpravi birokratskih ovir in strukturni reformi v zdravstvu ter zaposlovanju in upokojevanju.
Predlogi sindikatov merijo na zagon zelene gospodarske rasti in na večjo potrošnjo. Poleg uvedbe davka na finančne transakcije in revizije menedžerskih kreditov in prevzemov je med ukrepi veliko predlogov za slovenski »new deal«, torej za zagon gospodarske rasti z velikimi infrastrukturnimi projekti države, predvsem na področju energetike, energijske učinkovitosti stavb in z boljšo izrabo potencialov lesne industrije.
Boj za čisti zrak
Vladna stran se na predloge še ni odzvala, so pa ukrepe drug drugega ocenili delodajalci in sindikati. V Gospodarski zbornici tako ugotavljajo, »da predlogi sindikatov za izhod iz krize realno žal ne vzdržijo. Brez nujno potrebnih reform ne bo novih služb in manjše brezposelnosti. Brez reform bomo še povečevali balon zadolževanja, kar počnemo že pet let.«
Sindikalni predlogi ukrepov ne bodo dali kisika zagonu gospodarstva. Prav tako ne bodo prinesli nujno potrebnih novih delovnih mest v gospodarstvu.
»Če politiki ne bodo razumeli sporočila, sindikati lahko storimo marsikaj. Točno se ve, kaj lahko, in to bomo tudi storili,« je bil ob predstavitvi jasen predsednik ZSSS Dušan Semolič. Ključno sporočilo, ki so ga z dokumentom Nova pogodba med delom in kapitalom poslali vladi, je, da naj neha kot edino pot iz krize izvajati varčevalne ukrepe, ampak naj raje poveča proračunske prihodke ter sproži nov investicijski ciklus in s tem gospodarsko rast.
Predsednik KSS Pergam Janez Posedi pravi, da s svojimi predlogi ukrepov vladi kažejo meje, do katerih so sindikati pripravljeni iti pri nadaljnji ekonomski politiki države.
Predsednik KSJS Branimir Štrukelj opozarja, da je večina vsebin, ki jih predlagajo, vključena v izhodiščih za socialni sporazumu, ki so jih leta 2010 podpisali skupaj z vlado in delodajalci, zdaj pa so ti nanje pozabili. »Smo pred strateško dilemo, v kakšni družbi želimo živeti. Vladni odgovor je, da se iz krize rešimo z radikalnim krčenjem javnih izdatkov in socialne države, s tem pa z zniževanjem življenjske ravni,« pravi Štrukelj.
Sindikati ostro kritizirajo sedanjo nacionalno ekonomsko politiko, ki da jo določajo institucije EU, zato naj se naša vlada vpraša, ali je še zavezana svojim državljanom ali je le še »upravnik kolonije«. Sindikati pozivajo k »novemu družbenemu dogovoru« in vladi ponujajo roko, da naj ukrepe, ki jih trenutno pripravlja za novo proračunsko leto, sprejme skupaj s socialnimi partnerji. »To je zadnja ponujena roka sodelovanja,« svari predsednik SZS Alternativa Zdenko Lorber.
Predloge, kako iz krize, so na vlado pred časom že poslale delodajalske organizacije.
