Kar 361 NE-jev iz Bruslja

Evropska komisija ima številne pripombe na Operativni program za finančni okvir 2014–2020.

Objavljeno
30. julij 2014 20.16
Luka Jakše, Ljubljana
Luka Jakše, Ljubljana

Ljubljana – Evropska komisija je Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) poslala 361 pripomb na Operativni program za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki ga je Slovenija v Bruselj posredovala 12. maja 2014. Pripombe so sicer neformalne, vendar kažejo na nerazumevanje odgovornih, kaj je potrebno za črpanje evropskih sredstev.

Slovenija zna opredeliti probleme in področja, ki potrebujejo spodbudo v obliki evropskih sredstev, vendar ne zna opredeliti ukrepov, s katerimi bo rešila probleme ali izboljšala stanje na določenem področju. To je glavna ugotovitev sicer številnih pripomb evropske komisije na Operativni program.

Pripombe neposredno ne obravnavajo porazdelitve 3,2 milijarde evrov velike pogače iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, opozarjajo pa, da mora biti porazdelitev sredstev narejena glede na cilje, ki jih hoče Slovenija doseči, in ustrezno razdeljena na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo.

Zdaj ni tako, na kar opozarja tudi svet Vzhodne kohezijske regije, ki je sprejel sklep, v katerem so zapisali, da bo odgovornost za skladen regionalni razvoj, če bodo v tej obliki ostali Operativni program, Strategija pametne specializacije in drugi dokumenti, povsem na ramenih vlade.

V tem jim pritrjujejo tudi neformalne pripombe iz Bruslja, ki opozarjajo, da je v dokumentu zaznanih veliko problemov in nanizane veliko statistike, vendar niso razvidni ukrepi za njihovo izboljšanje.

Reševanje problemov, ki jih EU ne financira

Bruseljski uradniki ugotavljajo, da Operativni program ni napisan v skladu z navodili komisije za pisanje tega programa.  Ne samo zato, ker je komisija podala za 50 strani pripomb, ampak tudi zato, ker se iz njih razbere, da pripravljavci programa nekatera pravila in zahteve zanemarjajo, bo verjetno treba napisati nov Operativni program ali morda celo dva.

Dva zato, ker je Slovenija razdeljena na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo in je na račun manj razvitega vzhoda v večletnem finančnem okviru upravičena do petsto milijonov evrov več evropskih sredstev. Komisija pa ugotavlja, da v programu niso upoštevane razlike med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo, ker manjka opis strategije, kako bo program odgovoril na relevantne nacionalne in regionalne potrebe. To pomeni, da nikjer ni opredeljeno, za kakšne vsebine bo šel denar v posamezni regiji.

Pomenljivo pa je, da je vlada v ponedeljek sprejela partnerski sporazum med Slovenijo in evropsko komisijo ter pooblastila državno sekretarko za razvoj in evropsko kohezijsko Andrejo Kert, da ga pošlje v sprejetje evropski komisiji, čeprav so po naših informacijah pripombe iz Bruslja prišle že na začetku prejšnjega tedna. Pri pripravi partnerskega sporazuma, ki ga koordinira SVRK, sodelujeta sveta Vzhodne in Zahodne kohezijske regije, sestavljena iz predstavnikov občin, gospodarstva, civilne družbe …

V SVRK pravijo, da sta soglasje dali obe regiji, zamolčijo pa, da je svet Vzhodne regije sprejel sklep, da daje soglasje, ker noče ovirati postopka sprejemanja programskih dokumentov za naslednjo finančno perspektivo glede na zahtevane roke. Ugotavlja pa, da v sporazumu ni dovolj zajet skladen regionalni razvoj, in zahtevajo, da bo ta pomanjkljivost v celoti odpravljena z operativnimi programi in drugimi razvojnimi dokumenti.

Kot rečeno, komisija enako pomanjkljivost vidi v Operativnem programu. Celoten dokument pa ne loči med cilji in ukrepi za dosego ciljev, niti s katerimi skladi hoče Slovenija to financirati.

Poleg tega ni jasno, kako bodo finančni prispevki iz skladov pripomogli k uresničevanju ciljev EU 2020, ki so jim ta sredstva pravzaprav namenjena. Vedno tudi niso bile upoštevane uredbe za posamezne evropske sklade, ki neposredno predpisujejo vsebine, upravičene do sofinanciranja, zato so se med programi znašla tudi področja, ki jih evropski skladi ne (so)financirajo, torej v ta dokument ne spadajo. V opisu prioritet, ki bodo predmet sofinanciranja, vlada zmeda, ker dokument ne loči med cilji in ukrepi za dosego ciljev, niti ni navedeno, iz katerega sklada jih namerava država financirati.

Tveganja, da pravila ne bodo spoštovali tudi v prihodnje

Pomanjkljive so tudi utemeljitve, kako bodo predvideni ukrepi vplivali na ugotovljene težave v razvoju v določenih sektorjih, prav tako so pomanjkljive utemeljitve finančnih alokacij, pri čemer komisija ugotavlja, da s tako zapisanim Operativnim programom ni mogoče zagotoviti, da bodo upoštevana pravila EU, predvsem pri zahtevah po osredotočenju sredstev na določena tematska področja, ki jih je komisija opredelila za relevantna za Slovenijo.

Premalo poudarka na malih in srednjih podjetjih

Pisci programa tudi niso izkoristili vseh možnosti, ki jih ponuja EU za financiranje razvoja ter inovacij v malih in srednje velikih podjetjih, ki sicer ustvarijo največ delovnih mest.

Tako niso posebej predvideni vavčerji za ta podjetja, ki jih komisija omogoča v svojih navodilih o Shemah inovacijskih vavčerjev. Manjka tudi strategija, kako se bodo slovenska podjetja lahko vključevala v neposredne evropske razpise Obzorje 2020. To je okvirni program EU za raziskave in inovacije ter je najpomembnejši finančni instrument za povečanje konkurenčnosti EU do leta 2020. Skupaj bo za ta namen na ravni Unije namenjenih več kot 80 milijard evrov.

Ponovna nezaupnica razvojnim centrom

V Operativnem programu so razvojni centri, med katere spadajo centri odličnosti in kompetenčni centri, navedeni kot ukrep države v boju s finančno in gospodarsko krizo, vendar je komisija zelo neposredno zapisala, da ne podpira njihovega nadaljnjega financiranja, ker ne dajejo otipljivih oziroma zadovoljivih rezultatov.

Ta nezaupnica je pomembna predvsem zato, ker jo je komisija zavrnila že pri obravnavi dokumenta Strategija pametne specializacije, ki prav tako v ospredje postavlja nadaljnje delovanje teh centrov. Čigav interes se pravzaprav skriva za temi centri, smo natančneje popisali v Delovih Ozadjih v članku Ministrstvo odgovorno, z lažjo pa nad agencijo.

V njem smo pokazali na sprego med službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko oziroma njeno državno sekretarko Andrejo Kert, Gospodarsko zbornico Slovenije oziroma njeno izvršno direktorico Alenko Avberšek in zaslužno za vzpostavitev različnih razvojnih centrov, zdaj pa vodjo inštituta za celulozo in papir Matejo Mešl ter še nekaterimi drugimi državnimi uradniki.

Za neprijetna pisma iz Bruslja je na koncu odgovorna državna sekretarka Kertova. V SVRK prejetih pripomb nočejo komentirati, ker so še neformalne, ministrstvom pa jih je posredoval v torek.