Tiskane izdaje
Zakon, po katerem bi posojila iz švicarskih frankov spremenili v evrska posojila, predlagajo v Združenju Frank. Ker bodo poslanci glasovali o zakonu, ki bi jim lahko prinesel finančne koristi in s katerim bi lahko reševali sami sebe, smo jih vprašali, ali imajo sami ali njihovi ožji družinski člani kredit v švicarskih frankih oziroma ali so ga kdaj imeli.
V SD kreditov v švicarskih frankih nima noben poslanec, ima pa tovrsten stanovanjski kredit skupaj z možem hči poslanke Marije Bačič. »Zato se bo slednja o zakonu glede kreditojemalcev v švicarskih frankih vsled nepristranskosti glasovanja vzdržala,« so pojasnili v tej poslanski skupini.
Med poslanci Levice je pritrdilno na naše vprašanje odgovoril Franc Trček, med nepovezanimi poslanci pa je posojilo v švicarskih frankih imela Alenka Bratušek, še vedno pa ga ima njen partner. Bratuškova nam je pred časom sporočila, da je tistim, ki so imeli posojila v švicarskih frankih treba pomagati, vendar je treba biti pri iskanju rešitev pazljiv, da te ne bodo povzročile novih krivic oziroma da ne bodo dodatnih privilegijev zagotovile zgolj nekaterim. Nepovezani poslanec Andrej Čuš tega kredita nima, dopušča pa možnost, da ga ima kateri od družinskih članov.
Kreditov v švicarskih frankih po lastnih besedah niso najemali poslanci DeSUS in Nove Slovenije ter poslanec manjšine Lászlo Göncz.
Brez odgovorov na naša vprašanja pa smo ostali v SMC, SDS in od poslanca manjšine Roberta Battellija. V SMC, ki se v programu zavzema za dvig transparentnosti, so nam odgovorili, da so te informacije zakonsko varovani osebni podatki: »Vse informacije javnega značaja, ki so povezane z opravljanjem funkcije poslancev, so bile na začetku posredovane pristojnim organom.« Tudi v SDS niso hoteli razkriti, kateri poslanci so najemali kredite v frankih in prav tako ne svojega stališča do predlaganega zakona.
(Še) brez koalicijske podpore
Potem ko sta SD in DeSUS prejšnji mesec že izrazili podporo zakonu, so se vladne stranke na koalicijskem vrhu pred dvema tednoma dogovorile, da se bo širša skupina, ki jo bo koordiniralo finančno ministrstvo, še enkrat sestala s predlagatelji zakona. Nato bo koalicija ocenila, ali je vsebina, kot je predlagana v osnutku zakona, zakonsko sploh izvedljiva. Sestanek med predstavniki več ministrstev in Združenjem Frank, ki je pripravilo zakon v sodelovanju z Inštitutom za ustavno pravo, bi se lahko zgodil še ta teden.
Spomnimo, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je že izrazila zadržke glede zakona, saj da ostajajo odprta nekatera temeljna pravna vprašanja. Zakonu nasprotujejo tudi v Združenju bank Slovenije (ZBS). »Pravno gledano, sprejetje takega zakona posega v zelo majhen delček poslovnih razmerij v državi za nazaj – brez neke socialne argumentacije – samo zato, ker so se zgodile spremembe tečaja, torej samo ene od tržnih spremenljivk, ki smo jim izpostavljeni vsi v Sloveniji, Evropi in po svetu. Z vidika varnosti pravnega reda je to nesprejemljivo in bi po mnenju ZBS neizpodbitno povzročilo visoka poslovna tveganja vsem subjektom v gospodarstvu – in pospešilo beg slovenskih gospodarstvenikov v tujino,« je v pogovoru za Delov Posel in denar dejala direktorica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo.
V Združenju frank so ponovno pozvali politične stranke, naj podprejo predlagani zakon: » Predvsem gre za zagotovitev pravnega varstva vsem oškodovancem, saj si tožbo na sodišču lahko privošči le manjši del oškodovanih kreditojemalcev. Tožbe so drage, vedno več kreditojemalcev pa so ti krediti spravili v finančno kalvarijo.« Ob tem so dodali, da se sodna praksa višjega sodišča v Ljubljani oblikuje v korist potrošnikov.
