Tiskane izdaje
Ljubljana – Državni svet je na izredni seji sprejel vseh pet odložilnih vetov, ki so mu bili predlagani: na novele kazenskega zakonika, zakona o kazenskem postopku, zakona o gospodarskih družbah, zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ter zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.
Negotova je usoda t. i. sveženja protitajkunske zakonodaje, ki ga je državni zbor sprejel prejšnji teden na svoji zadnji redni seji. Vsaj posredno namreč zadeva štiri navedene zakone, zakon o Loteriji pa se nanaša na delitev loterijskih sredstev med invalidske in humanitarne organizacije. O vseh petih zakonih bo državni zbor odločal še enkrat, predvidoma v petek, vendar je tokrat potrebna absolutna večina poslancev, torej 46 glasov. Teh pa ne bo preprosto zagotoviti.
Skupina svetnikov, ki je predlagala veto na novelo kazenskega zakonika, je bila kritična predvsem do predvidenega zaostrovanja kaznivosti uporabe na internetu prosto dostopnih avtorsko zaščitenih datotek, predvsem filmov, glasbe in sorodnih produktov zabavne industrije ter računalniške programske opreme.
Veto na spremembe zakona o kazenskem postopku je vložila komisija za državno ureditev, ki meni, da zakonske določbe niso premišljene. O zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora pa komisija meni, da je sicer politično všečen, strokovno pa zelo sporen.
»Zelo sem razočaran, da večina državnih svetnikov ni videla priložnosti, ki jih imajo vsi trije zakoni glede uspešnega pregona in sojenja predvsem v zadevah gospodarskega kriminala ter za prepoznavanje nepravičnih neenakosti med ljudmi, ki se dogajajo, ker imajo nekateri več, kot so si zaslužili, in nekateri manj, kot bi si zaslužili. Državni svet se očitno ni mogel odreči skušnjavi, da na svoj način sodeluje v predvolilni kampanji, saj me je v razpravi posebno neprijetno presenetilo popolno nepoznavanje vsebine zakonov. Zato lahko za izglasovanimi veti vidim zgolj politične razloge,« je po trikratnem vetu o protitajkunski zakonodaji dejal minister za pravosodje Aleš Zalar.
Kam z loterijskimi sredstvi
Denimo za odložilni veto na novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Še pred sejo državnega sveta je veto na izredni seji podprla komisija DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki pa je med drugim menila, da se mora dialog med sprtimi stranmi nadaljevati.
Predsednik komisije Zoltan Jan je prepričan, da je novela zakona eden izmed poskusov, ki lahko privede do privatizacije Loterije Slovenije in Športne Loterije.
Sestava sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), katerega člane določa državni zbor (10 po predlogu invalidskih in 10 humanitarnih organizacij), v njem pa so tudi trije predstavniki vlade, bi po njegovem omogočala potrjevanje neustreznih sklepov za razdeljevanje denarja iz Fiho; to je približno 20 milijonov evrov na leto.
Franco Juri (Zares), prvopodpisani med 18 poslanci, ki so novelo predlagali v parlamentarno proceduro sredi julija po hitrem postopku, obžaluje, da so državni svetniki dali prav tistim, ki trdijo, da je DS velika ovira za uvajanje pravne države. Novela je bila v postopku sprejemanja popravljena in je upoštevala pripombe, v prvi člen zakona je bil vnesen tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS).
Prepričan je, da je zakon zelo potreben, saj vpeljuje stvari, na katere opozarjajo vse nadzorne institucije, od komisije za preprečevanje korupcije, do računskega in upravnega sodišča. Odgovarja tudi na dileme vseh tistih organizacij, ki niso zadovoljne z upravljanjem sredstev od Loterije Slovenije.
Predstavnica Društva za teorijo in kulturo hendikepa – YHD Elena Pečarič, ene od štirih invalidskih organizacij, ki so DS pozvale, naj ne sprejmejo veta, meni, da je DS z vetom potrdil korupcijo in nezakonitost. Tereza Novak, predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS), ki združuje 92 humanitarnih organizacij, in prav tako podpira novelo, obžaluje, da so svetniki sprejeli veto, ker ne temelji na pravih argumentih.
Sporni kazenski zakonik
Veto na novelo kazenskega zakonika je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem. Po njihovi oceni gre za znaten odmik nazaj v razvoju sodobnega urejanja avtorskih pravic na internetu. Minister Aleš Zalar je svetnike pozval, naj veta ne izglasujejo, saj gre za zelo resne stvari.
»Ali hočemo imeti učinkovit pregon gospodarskega kriminala ali ne, ali hočemo zaščititi naše otroke pred spolnimi zlorabami in izkoriščanjem ali ne?« jih je spraševal. Svetnike je v razpravi zmotila »medijska kampanja« ministra Zalarja, noveli kazenskega zakonika pa so med drugim očitali, da prinaša amnestijo za vrsto »tajkunskih« kaznivih dejanj.
Veto na novelo zakona o kazenskem postopku je vložila komisija za državno ureditev. Mihael Jenčič je opozoril na predobravnavni narok, po katerem osumljenec nima pravice predlagati dokazov v svojo korist, poleg tega pa obdolženec ne more preklicati priznanja krivde. Zalar mu je odgovoril, da ima institut predobravnavnega naroka velika večina evropskih držav, obdolženec pa ima v njem ves čas zagotovljeno obvezno obrambo.
Komisija za državno ureditev je vložila tudi predlog za odložilni veto na zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Kot je opozoril svetnik Mihael Jenčič, bo za uvedbo finančne preiskave zadostoval že najnižji možen standard, to je razlog za sum. Torej bo dovolj že anonimna ovadba.
V komisiji za državno ureditev menijo, da zakon nesorazmerno kriminalizira gospodarsko dejavnost, poleg tega pa izhaja iz domneve, da je celotno premoženje, ki ga je posameznik ustvaril, pridobil s kaznivimi dejanji. Poslanec Zaresa Franco Juri, prvopodpisani pod zakon, pa je razložil, da je odvzem nezakonito pridobljenega premoženja najbolj učinkovito sredstvo za boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu.
Novela ZGD prepoveduje ustanavljanje, vodenje ali nadziranje družb osebam, ki so vodile ali nadzirale veliko, srednjo ali majhno družbo, ki je končala v stečaju, prisilni poravnavi ali prisilnem prenehanju oziroma so to družbo vodili ali nadzirali dve leti pred tem. Razen če sodišču v nepravdnem postopku dokažejo, da so bili v vestni in pošteni.
Predlagatelji veta, interesna skupina delodajalcev, menijo, da novela posega v ustavno pravico podjetniške pobude in da sodišče v nepravdnem postopku ne more ugotavljati, ali je nekdo ravnal kot vesten gospodarstvenik. Na ustavno spornost zakona je opozoril tudi pravnik Borut Bratina in zakonodajnopravna služba DZ.
