Tiskane izdaje
»Za mojo hčer so pristojni v koprskem Šentu zmeraj govorili, da ji ni mogoče pomagati. Jaz sem jim verjela, a sem vedno upala, da se bo kdaj pokazal kak sonček. Hodila je v dnevni center in so jo kar pustili, da je tam večinoma le spala. Njeno stanje je bilo ves čas isto. Dokler ni lani prišel delavec prek javnih del. Takoj ko se je on začel ukvarjati z njo, je vidno napredovala. Torej ni bil problem v njej, ampak v tem, da so jo zanemarjali in meni lagali,« je ogorčena J. J., mama ene od uporabnic dnevnega centra Šent - Slovenskega društva za duševno zdravje v Kopru.
Njena hči, ki trpi za depresijo, je tja hodila približno tri leta. »Oni so to študirali in na račun tega živijo. Dejavnost se financira iz davkoplačevalskega denarja. Prej ni imela nobenega individualnega načrta, čeprav odgovorni trdijo, da so jih izdelali za vse. Večkrat sem govorila z vodjo. Ampak če nisi zdravnik, ne veš, kaj je prav in kaj narobe. Oni so vedno trdili, da je pač tako. Potem sem ugotovila, da ni res in da so rezultati, če se ukvarjajo z njo. Zanima me, kdo ji bo vrnil leta, ki jih je zapravila tam? Kdo bo odgovoren za to? Ti ljudje so plačani, da pomagajo posameznikom z duševnimi težavami, oni pa nič,« je povedala J. J., ki predvsem zaradi stigme, s katero so še vedno povezane duševne težave, ne želi javne objave polnega imena, se je pa tudi uradno pritožila vodstvu organizacije. Zaradi izgube zaupanja in zato, ker je javnemu delavcu potekla pogodba, hči v koprski Šent ne hodi več.
V članku, ki smo ga objavili aprila, se je več uporabnikov dnevnega centra in njihovih staršev pritoževalo zaradi slabih razmer in domnevnih nepravilnosti. Vodstvo Šenta nam je takrat zagotovilo, da njihov interni strokovni nadzor ni potrdil teh navedb.
Dovolj, da izvajalec reče, da je vse v redu
Za zunanji nadzor tovrstnih programov ni pristojna socialna inšpekcija, temveč ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ker je od objave članka minilo že kar nekaj časa, smo na ministrstvo vprašali, ali je skrbnik pogodbe, ki je za to pristojen, po vseh javno izpostavljenih pritožbah opravil kakšen nadzor nad izvajalcem programa socialnega varstva, ki ga država sofinancira. Njihov odgovor se je glasil, da so vzpostavili stik z odgovornim nosilcem programa in preverili informacije.
»Izvajalec nam je zagotovil, da se program izvaja v skladu s prijavo na javni razpis in v skladu z etičnim kodeksom na področju socialnega varstva. Seznanil nas je s problemom, povezanim s pomanjkanjem kadrov, še posebej v primeru bolniških odsotnosti in odsotnosti zaradi obveznega izobraževanja. Na ministrstvu iščemo rešitve na sistemski ravni. Nadzor dnevnega centra za duševno zdravje v Kopru, ki ga izvaja Društvo Šent, je predviden v sklopu rednih nadzorov v jesenskem obdobju,« so zapisali.
Glede na veliko število sofinanciranih programov jih skrbniki praviloma obiščejo enkrat na dve leti, razen če iz poročil ugotovijo nepravilnost ali jih o tem kdo obvesti. Dodali so, da se na ministrstvo ni pritožil nobeden od uporabnikov Šenta v Kopru ali njihovih svojcev, zato se pristojni direktorat za socialne zadeve ni odločil za takojšen nadzor nad izvajanjem programa, pač pa za rednega jeseni.
Po tem odgovoru nas je zanimalo, ali obstajajo kakšni kriteriji za določitev, kaj so blažje in kaj hujše kršitve, zaradi katerih uvedejo nadzor. Pojasnili so nam, da tovrstni kriteriji niso zapisani in da se skrbnik pogodbe na ministrstvu zanj odloča na podlagi dejstev in okoliščin, po potrebi pa se o izrednem nadzoru posvetuje z nadrejenimi.
Vseeno nenapovedano, v kratkem
Glede na to, da se v tem primeru niso odločili zanj, smo direktorico direktorata za socialne zadeve vprašali, ali se ji zdi, da je ustrezen takšen način oskrbe ljudi z duševnimi motnjami, da se - kot smo navajali v članku - pritožujejo, da se z njimi ravna kot s psi, da se počutijo zanemarjene, da nimajo individualnih načrtov, da ni osebnih svetovanj, da so zaposleni zelo pogosto odsotni in so njihovi odnosi slabi.
»Tak način oskrbe zagotovo ni ustrezen. Socialnovarstveni programi, ki jih MDDSZ sofinancira, se morajo izvajati v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu (med drugim spoštovanje človekovega dostojanstva, spoštljiv odnos do uporabnic uporabnikov). Če sta individualno svetovanje in izdelava individualnih načrtov del programa, ki ga MDDSZ sofinancira (kar je razvidno iz prijave na javni razpis), mora izvajalec to zagotavljati na način, kot je predvidel v prijavi na javni razpis. Če se program torej ne izvaja v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu ali v skladu s prijavo na javni razpis, to na MDDSZ lahko obravnavamo kot primer kršitev - manjših ali hujših, kar je znova odvisno od tega, kakšna sta bila vrsta/oblika in obseg odstopanj od prijave na javni razpis oziroma kodeksa etičnih načel,« so nam razložili.
Sporočili so nam še, da bo nenapovedan izredni nadzor nad Šentovim dnevnim centrom v Kopru opravljen v kratkem.
