Kdaj zastara kazenski pregon?

Ljubljana - Okrajno sodišče v Ljubljani je danes sporočilo, da je zadeva Patria zastarala za vse tri obtožene Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča.

Tožilstvo je Janši očitalo, da je nezakonito prejemanje daril, za kar je zagrožena zaporna kazen nad enim letom zapora, storil med 10. in 22. avgustom 2005. Kazenski pregon po slovenskem kazenskem zakoniku zastara odvisno od tega, koliko let zaporne kazni je določene za posamezno kaznivo dejanje in kateri kazenski zakonik je bil v veljavi v času kaznivega dejanja.

Leta 2005 je veljal kazenski zakonik KZ-UPB1, ki je v veljavi od 17.6. 2004

• Če je za dejanja zagrožena zaporna kazen tridesetih let, kazenski pregon zastara po petindvajsetih letih

• Če je za dejanje zagrožena zaporna kazen na desetimi leti, kazenski pregon zastara po petnajstih letih

• Če je za dejanje zagrožena zaporna kazen nad petimi leti, kazenski pregon zastara po desetih letih

• Če je za dejanje zagrožena zaporna kazen nad enim leto, kazenski pregon zastara po petih letih

• Če je za dejanja zagrožena zaporna kazen do enega leta ali denarna kazen, kazenski pregon zastara po treh letih

Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati. Zastaranje pretrga tudi vsako procesno dejanje za pregon storilca ali če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok, enako hudo ali hujše kaznivo dejanje. Po vsakem pretrganju se začne zastaranje znova.

V odločitvi sodnice Tanje Lombar Jenko, da kazenski pregon za obtožene v zadevi Patria zastara, pa je bila bistvena določba zakonika, da kazenski pregon zastara v vsakem primeru, »če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona.«

Poenostavljeno: zaradi vseh procesnih dejanj v zadevi Patria, ta ni zastarala že leta 2010, kot bi po zakoniku morala, ampak šele avgusta 2015, ko je potekel t. i. absolutni zastarani rok.

Strožji zastaralni roki so bili nato sprejeti 4.6.2008. Po kazenskem zakoniku KZ-1 zadeve zastarajo:

• Če je za dejanja zagrožena zaporna kazen tridesetih let, kazenski pregon zastara po petdesetih letih od njegove storitve.

• Če je za dejanje zagrožena zaporna kazen na desetimi leti, kazenski pregon zastara po tridesetih letih

• Če je za dejanje zagrožena zaporna kazen nad petimi leti, kazenski pregon zastara po dvajsetih letih

• Če je za dejanje zagrožena zaporna kazen nad enim leto, kazenski pregon zastara po desetih letih

• Če je za dejanja zagrožena zaporna kazen do enega leta ali denarna kazen, kazenski pregon zastara po šestih letih

•  Če je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni, se zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni

Leta 2012 se v spremembi kazenskega zakonika pri uveljavljanju zastaralnih rokov pojavi še določba, da če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. Nov zakon pa določi tudi, da zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe.

Sedanji minister za pravosodje Goran Klemenčič 17.7.2015 v spremembi kazenskega zakonika med drugim določi, da zastaranje izvršitve kazni ne teče v času, ko se obsojenec na poziv za prestajanje kazni ni odzval ali nastopa kazni ni mogoče zagotoviti, ker je na begu, se skriva ali se kako drugače izmika izvršitvi kazni, ali je kako drugače nedosegljiv državnim organom ali ko je začetek izvrševanja kazni odložen v skladu z zakonom.

Institut zastaranja je sicer eden starejših pravnih instituov, ki ga najdemo že v rimskem pravu (Lex Julia de adulterio), pozneje pa v Code penal. Namenjen je temu, da se sporna zadeva enkrat konča in se ne vleče v nedogled. Če tožilstvo nekomu krivde ne more dokazati v določenem obdobju, potem je moralno pravilno, da se nad osumljencem obtožbe enkrat končajo.