Tiskane izdaje
Ljubljana – Že aprila državni zbor stranki Solidarnost ni nakazal 2175 evrov mesečne dotacije. Toliko več je dobila SD. To je bila bliskovita posledica maja objavljene ugotovitve računskega sodišča, da Solidarnosti denar ne pripada in ga ne bi smela dobivati.
Od zadnjih parlamentarnih volitev do aprila je državni zbor stranki Solidarnost nakazal 41.324 evrov dotacij, ki jih ne bi smel. »Ne vemo, kaj storiti s tem denarjem,« je za Solidarnost priznal Uroš Lubej. Z reformo sistema so poslanci pred tremi leti določili izjemno ostro ureditev pri napačnih nakazilih, ki ne dovoljuje vračanja pomotoma podarjenega denarja. Pomote morajo stranke podariti v dobrodelne namene. Poslovanja Solidarnosti računsko sodišče (še) ni pregledalo in zato ni odločilo, kaj storiti z denarjem, ki ga ne bi smela dobiti. Da jim je državni zbor nakazal, kar ne bi smel, so revizorji ugotovili pri pregledu letnega poslovanja SD in od te stranke maja tudi zahtevali, naj prekliče nakazila DZ Solidarnosti. SD je to storila že aprila, torej še preden so revizorji objavili zahtevo.
Lubej: Verjeli smo SD
Državne dotacije, ki so najpomembnejši vir denarja strank, pripadajo le strankam, ki jih je na volitvah volil več kot odstotek volivcev. Za to pa morajo na volitvah nastopiti. Same ali v koalicijski povezavi. Stranka solidarnost, kot je opozorilo računsko sodišče, na volitvah ni kandidirala. S SD so podpisali dogovor, da bodo njihovi kandidati nastopili na listi te stranke. Uradno je kandidirala le SD. »Hiteli smo, bile so izredne volitve, verjeli smo zagotovilom SD, da naši kandidati na listi in dogovor med strankama zadoščata,« je Lubej povzel, kako se je zaplet začel.
V SD pa je glavni tajnik SD Dejan Levanič potrdil, da so že mesec dni pred objavo ugotovitev računskega sodišča umaknili zahtevo državnevmu zboru, naj del njihove dotacije nakazuje Solidarnosti, aprila in maja je SD zato dobila več denarja. Solidarnosti ne nameravajo nič več plačevati. Zakon ostro prepoveduje, da bi stranka financirala drugo stranko. O tem, kaj storiti za nazaj s 41.324 evri dotacij, ki jih je neupravičeno dobila Solidarnost, pa je Levanič povedal, da ne ve, čeprav bi jim denar, ker so iz preteklih kampanj še globoko v rdečih številkah, prav prišel.
Iz državnega zbora so na vprašanje, ali bodo zahtevali vrnitev neupravičeno izplačanega nekoliko izmaknili odgovoru z opozorilom, da so revizorji naložili popravljalne ukrepe le politični stranki SD. Da za Solidarnost državna dotacija ni bila nepomeben »vir«, kaže njihovo lansko poslovno poročilo. Skupaj so lani zbrali 35.927 evrov, spornih dotacij je bilo lani 26.099 evrov. Prijavili so 25.901 »presežka«. Torej skoraj celotno dotacijo.
Od državnega zbora je računsko sodišče po pregledu poslovanja SD zahtevalo doslednejše preverjanje, ali stranke, ki jim deli denar, izpolnjujejo pogoje za to. Razlog je preprost: 41.324 evrov so nakazali stranki, ki na volitvah ni nastopila. Do reforme financiranja strank in kampanj, ki jo je pred tremi letu pripravil Gregor Virant, je moral spisek prejemnikov in višino dotacij, ki jim pripadajo, potrditi državni zbor. Izplačeval je denar generalni sekretariat vlade. Z reformo, ki so jo propagirali kot korak k večji transparentnosti, vsote po novem, ko kolegij predsednika državnega zbora potrdi finančni načrt DZ, preračunajo in izplačajo kar v službah državnega zbora.
Kdo je dobil denar in koliko, ni nikjer objavljeno. V pomoč medijem pa je aplikacija Supervizor pri KPK, ki, ko se zgodijo, prikazuje vsa državna nakazila. Tudi dotacije. Računsko sodišče je državnemu zboru po pregledih poslovanja velikih strank predlagalo popravek ureditve, da bi morale občine po vsakih volitvah objaviti, katerim strankam dajejo dotacije in kako visoke.
Na vprašanje, zakaj le občine, država pa ne, je vrhovni državni revizor Zoran Mladenovič pojasnil, da so na državni ravni pravila jasna, država dotacije tudi izplačuje. Opozoril je, da posamezne občine za dotacije namenijo le drobiž, kar ni bil namen zakonodajalcev: »Pri občinah zakon pravi, da morajo določiti dotacije, ne pa kolikšne. Prav je, da opredelijo, kdo dobi in da so določene razumne vsote.«
Ni enako kot pri Bratuškovi
Takoj po volitvah 2014 je generalna sekretarka državnega zbora dotacijo 14.450 evrov najprej v celoti izplačala SD. Iz Solidarnosti so se odzvali, da pričakujejo, da jim bo SD od tega plačala 15 odstotni delež. Za SD je bila težava, ker je zakon prepovedoval, da bi drugi stranki nakazala denar.
Po neuradnih posvetih tudi z računskim sodiščem (z Mladenovičem) so potem dosegli, da je državni zbor del njihove mesečne dotacije začel nakazovati Solidarnosti. Na podoben način kot je Alenka Bratušek dosegla, da je zbor celotno dotacijo plačeval Abanki, kjer se je Bratuškova pred volitvami zadolžila za kampanjo. A pri Zaab je to obveljalo za pravilno, pri SD pa za kršitev težko 41.324 evrov, ki so brez pravnega temelja potovali na račun Solidarnosti. Poslanci so pred tremi leti za pomotoma nakazan denar na račune strank uveljavili ostro pravilo. Na evropski ravni je pomotoma nakazan denar mogoče vrniti. Pri nas mora mora takšne prispevke stranka v 30 dneh od prejemu nakazati v humanitarne namene. Globa, če tega ne stori, je od 4.200 do 21.000 evrov. Najmanj 6.000 evrov globe bi lahko doletelo tudi državni zbor za nedovoljen prispevek Solidarnosti, če bi zakon brali zelo ostro. Še vsaj 1.500 evrov pa odgovorno osebo, ki je nakazala prispevek, torej generalno sekretarko Uršula Zore Tavčar. Mladenovič z računskega sodišča je ocenil, da bi v tem primeru, ker gre za proračunski denar, lahko izjemoma obveljalo tudi, da lahko Solidarnost pomotoma nakazano vrne državi. A zanesljivo ni, ker jim je bil pravzaprav pomotoma nakazan denar stranke SD in ne države.
Dokler ni jasno, v Solidarnosti, v DZ in v SD z 41.324 evri čakajo.
