Kdo bo nadomestil Boštjana M. Zupančiča, bo znano prihodnje leto

Ali bo izvoljena Betettova, Bošnjak ali Peršakova, bo odločala parlamentarna skupščina Sveta Evrope.

Objavljeno
19. november 2015 17.15
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika
Ljubljana - Po odločitvi državnega zbora, da parlamentarni skupščini Sveta Evrope (PS SE) za sodnico oziroma sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) predlaga vrhovno sodnico mag. Nino Betetto, profesorja kazenskega prava na novogoriški pravni fakulteti dr. Marka Bošnjaka in profesorico na pravni fakulteti univerze v Gentu dr. Nino Peršak, je zdaj na vrsti Strasbourg. Na PS SE namreč je, da izmed treh predlaganih kandidatov iz naše države na tajnih volitvah izvoli enega. PS SE šteje 47 članic, Slovenija je članica od leta 1993.

Kdo bo nova sodnica ali sodnik mednarodnega tribunala, ki bo na tem položaju zamenjal dr. Boštjana M. Zupančiča, ki je v Strasbourgu služboval sedemnajst let, bo znano prihodnje leto. PS SE namreč zaseda štirikrat na leto (januarja, aprila, junija ter septembra ali oktobra) in letos se ne bo več sestala. Še pred odločitvijo PS SE pa je na potezi njen odbor za izvolitev sodnikov.

Sloveniji ni vseeno

Nekdanji ustavni sodnik in profesor evropskega prava človekovih pravic na ljubljanski pravni fakulteti dr. Ciril Ribičič o izboru državnega zbora - šlo je za izvolitev kandidatov po tretjem razpisu - pravi, da je bilo razpis smiselno dvakrat ponoviti, »ker smo končno pokazali, da Sloveniji ni vseeno, kdo bo postal evropski sodnik in soustvarjal zgodovino v tem najpomembnejšem sodišču za varstvo človekovih pravic na planetu. Vsak od štirih kandidatov in še kakšen od tistih, ki niso prišli v ožji izbor ter vsi skupaj dokazujejo velik interes Slovenije, da prispeva k izvolitvi dobrega sodnika. Vsak od njih bo imel možnost, da se razvije v odličnega evropskega sodnika, če bo imel za to dovolj volje, energije in poguma. Tudi kandidat, ki ni bil izbran, ker je pač država dolžna predlagati le tri kandidate, ima po moji sodbi sposobnosti, ki bi ga lahko vodile, da bi postal spoštovan in vpliven član uglednega sodnega kolegija v strasbourški Palači človekovih pravic. Seveda pa nobeden od kandidatov že danes nima sposobnosti, ki jih je postopno razvil dosedanji sodnik iz Slovenije, dr. Boštjan M. Zupančič, ki je bil več let tudi predsednik senata v ESČP,« meni Ribičič.

Mednarodni škandal?

Poslanci so na tajnem glasovanju sicer največ podpore namenili Bošnjaku (58 glasov), nato Betettovi (56) in Peršakovi (55). Zadostnega števila glasov pa ni dobil ddr. Klemen Jaklič, predavatelj na harvardski univerzi. Njegovo kandidaturo so izrecno podprli v SDS in NSi, javno podporo pa mu je izrekel tudi dosedanji sodnik ESČP Zupančič. Jakliču je za izvolitev od potrebnih 46 glasov zmanjkalo devet glasov.

Zupančič je ob podpori Jakliču, ki se je med drugim izpostavil v primeru Patria in si s tem, kot je dejal Zupančič, nakopal leve sovražnike, med drugim izpostavil, da bo šlo za mednarodni škandal, če kandidat ne bo dobil podpore koalicije, samo zato, ker ni njihov.» Slovenija bi s tem spet dokazala svojo provincialnost, na ESČP pa ne bo imela osebnosti, ki bi bila daleč najprestižnejša in za korist Slovenije tudi najboljša,« meni Zupančič. Odzvali so se tudi v SDS. Njihov poslanec Franc Breznik meni, da gre »za uničujočo in škandalozno politično odločitev DZ, za nadaljevanje tradicije vlade, ko lahko govorimo o popolni negativni kadrovski selekciji.« Poudaril je, da Jakliča poznajo akademski odličneži in številni tuji strokovnjaki, zaradi česar, da bo njegova neizvolitev odmevala tudi izven D. 

V preteklosti se je sicer res že zgodilo, da PS SE nobenega od predlaganih kandidatov, ki so jih predlagale posamezne države, ni podprla.