Tiskane izdaje
Volitve svetnikov je predsednik državnega zbora Gregor Virant konec avgusta razpisal, ko je postalo jasno, da v državnem zboru ne morejo biti uspešni z zamislijo o spremembi ustave, s katero bi državni svet ukinili. Pristojnosti sveta so majhne. Še najmočnejše orodje svetnikov je, da lahko z vetom dosežejo ponovno glasovanje poslancev o sprejetem zakonu, pri čemer mora v drugo za zakon glasovati najmanj 46 poslancev. Po ustavi lahko svet zahteva še referendumsko odločanje ljudstva. Doslej so ga dvakrat. Funkcionarsko plačo od svetnikov prejema le predsednik.
Volitve med žrebom
Za ponazoritev: pred petimi leti je bil sedanji predsednik državnega sveta Blaž Kavčič na območju 11 občin na Gorenjskem izvoljen, ker ga je podprlo 18 elektorjev, za protikandidata Janeza Sušnika, ki je državni svet vodil pred njim, je glasovalo 14 elektorjev. V zgodovini državnega sveta se še ni zgodilo, da bi bil predsednik sveta znova izvoljen vsaj za svetnika. Kavčič je prejšnji teden povedal, da še ne ve, ali bo znova kandidiral. Na območju občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje je pred petimi leti odločalo 11 elektorjev, po štirje so glasovali za Branka Majesa in Iztoka Živka, trije pa za Tomaža Vreska. Za svetnika je žreb določil Majesa. Žreb je odločil tudi na Koroškem, kjer sta Darko Sahornik in Marijan Klemenc zbrala po sedem glasov. Kocka je bila bolj naklonjena Klemencu. Od 22 svetnikov je dva, torej slabo desetino, določil žreb.
Pri še enem, županu Kopra Borisu Popoviču, so zaradi sodnih sporov o pravilnosti postopkov volitve izvedli pet mesecev kasneje, njegov sedež je bil do takrat prazen. Od 18 elektorjev, ki so jih določili v Kopru, Izoli in Piranu, jih je za Popoviča glasovalo 12. Za zmago Popoviča bi zadoščalo že, če bi ga podprla deseterica, ki jo je izbrala občina Koper. Značilnost volilnega sistema je, da imajo velike občine in velike stranke možnost s tihimi dogovori določiti zmagovalce.
Štirje izvoljeni
