Kdo od politikov bo nenadoma imel več denarja

Za tretjino bi za volitve povišali omejitev najvišje porabe. Od kod dodaten denar, si ni težko predstavljati.

Objavljeno
26. september 2013 20.51
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana – Dobrega pol leta pred evropskimi in leto pred lokalnimi volitvami poslanci danes odločajo, ali bi v nekaj mesecih spremenili sistem financiranj kampanj in strank. Za stranke in kandidate novosti lahko pomenijo pretres, ki bo udaril tudi po žepu.

Pred poslanci je predlog obsežnih sprememb: za kampanje bi bilo dovoljeno porabiti tretjino več kot doslej, prepovedali bi darila podjetij in drugih pravnih oseb kandidatom in strankam, vse prispevke posameznih državljanov pa bi morale stranke in kandidati skrbneje beležiti in obsežneje kot doslej pol leta po volitvah razkriti javnosti. Hkrati bi se radikalno spremenil sistem delitve državnega denarja strankam. Država je najpomembnejši »vir« za delovanje strank in plačilo večine volilnih kampanj.

Težave PS z računanjem

Lani so tri milijone ali dobrih 40 odstotkov denarja stranke dobile iz državnega, še skoraj toliko iz občinskih proračunov, s prispevki podjetij in posameznikov pa so zbrale 7,7 odstotka denarja ali 574.727 evrov.

»V Pozitivni Sloveniji niso preračunali, kaj to pomeni,« je finančnik ene od manjših vladnih strank ocenil, zakaj je notranji minister Gregor Virant vlado prepričal, da je predlagala drugačno delitev denarja med stranke.

Že dve desetletji se 90 odstotkov deli sorazmerno številu volivcev na volitvah, desetina pa v enakih zneskih med vse stranke. Pred poslanci je zdaj predlog, da bi četrtino delili v enakih zneskih. Na letni ravni bi Pozitivna Slovenija s tem izgubila 80.000 evrov, SDS pa 70.000 evrov. Največ, po okoli 35.000 evrov, bi iz proračuna dodatno dobile TRS Matjaža Hanžka, LDS Toneta Anderliča in SNS Zmaga Jelinčiča. Prikrajšane bodo za prispevke podjetij in drugih pravnih oseb, stroški pa ostajajo »fiksni«, so iz vlade pojasnili, zakaj bi nenadoma dali bistveno več denarja na volitvah neuspešnim strankam.

Primerjalno gledano, bi država s tem uvedla modificiran madžarski sistem. Le da se tam četrtina v enakih zneskih deli samo parlamentarnim strankam, preostanek pa po rezultatih volitev vsem. Praktično: neparlamentarne stranke na Madžarskem dobijo še precej manj kot zdaj pri nas.

Od kod več za kampanje

Del paketa sprememb, ki je pred poslanci, je, da bi za evropske volitve vsaka stranka namesto slabih 700.000 lahko porabila precej več kot milijon evrov. V strankah opozarjajo, da je ta sprememba nepomembna, saj nihče ne bo porabil tolikšne vsote.

Na prejšnjih evropskih volitvah so za kampanje vse stranke skupaj porabile manj. Pravi vzrok za povišanje dovoljene porabe so lokalne volitve, ki bodo tudi prihodnje leto, in parlamentarne, ki bodo čez najpozneje dve leti. Na drugih sta LDS in SDS v preteklosti dosedanje omejitve že presegli. A ker največjima strankama (SDS in PS) zbor z drugačno delitvijo niža dotacije, vsem pa prepovedujejo prispevke pravnih oseb, ni čisto jasno, zakaj višajo dovoljeno najvišjo porabo za volitve. Del pojasnila se skriva v dogovoru strank, da bodo poslanske skupne za strokovno pomoč poslancev, delo na terenu in podobno lahko denar nakazale kar svojim strankam. Letni znesek za ta namen presega vsoto za proračunske dotacije in lahko pri obeh največjih strankah zadošča za doseganje povišanih limitov porabe za kampanje.

Kako se pretoči v kampanje

Redno poslovanje strank je povezano s financiranjem kampanj. Večino denarja za kampanje stranke zberejo na rednih računih, v času volitev ga na posebne le pretočijo. Kampanje so največji strošek poslovanja vseh večjih strank. Vlada predlaga, da bi še bolj jasno kot doslej določili, da lahko le stranke za kampanje svojih kandidatov prispevajo več kot deset plač, neodvisni pa sami sebi ne. Problematičnost ureditve, ki že velja, se je pokazala, ko je predsedniškemu kandidatu Lojzetu Peterletu zmanjkalo za plačilo računov. Če bi Peterle ali organizator kampanje Ivo Boscarol sama poravnala dolgove, bi kršila zakon. Zadnja leta kampanj po volitvah ni uspelo poplačati niti številnim strankam (LDS, SD, Zares), ki lahko »prenakažejo« več.