Tiskane izdaje
Ljubljana - Miro Cerar o ministrih: »Vsi kandidati, ki jih bom jutri predlagal v DZ, so po moji oceni kompetentni in neoporečni, zato jih seveda tudi predlagam na te odgovorne visoke funkcije. Verjetno bo vsak od njih zdaj predmet pozornega javnega preučevanja in verjetno bodo pri marsikom zastavljena določena vprašanja, kot ste rekli tudi pri kandidatki za zdravstveno ministrico Milojki Kolar, verjetno kandidatu za pravosodnega ministra Goranu Klemenčiču in drugih pojavljala določena vprašanja glede njihovih preteklih aktivnosti. Pomembno je, da o ministrih ni sence dvoma, kajti gre res za vlado, ki mora biti toliko kredibilna, da lahko postavi Sloveniji zgled.«
V vladi Mira Cerarja bo šestnajst ministrov. Kdo so kandidati za ministe?
Iz kvote SMC:
• Dušan Mramor, ministrstvo za finance
rojen 1. 11. 1953
doktor ekonomije, profesor financ in nekdanji dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani, ne bo potreboval posebnega uvajalnega časa v verjetno najbolj zahtevnem resorju. Minister za finance je bil že v času Ropove vlade(2002-2004), ko je Slovenijo pripravljal na uvedbo evra. Njegovi glavni nalogi zdaj bosta konsolidacija javnih financ in stabilnost bančnega sektorja.
• Vesna Gjörkös Žnidar, ministrstvo za notranje zadeve
1967, magistrica prava
Odvetniško pisarno ima v Mariboru. Je članica IO SMC, sicer pa je novinka in novi obraz na politicnem parketu. Širša javnost se je spomni kot zagovornico mariborskih vstajnikov na sodnih procesih, ki so po nekaterih ocenah skušali kriminalizirati upor Mariborčanov zoper takratnega župana Franca Kanglerja.
• Goran Klemenčič, ministrstvo za pravosodje
1972, magister prava
Po diplomi na pravni fakulteti je magistriral na Harvardu. Bil je državni sekretar na MNZ, ki ga je takrat vodila Katarina Kresal. Odstopil je junija 2010. Po izvolitvi za predsednika KPK se je v zgodovino vpisal po aplikaciji
Supervizor in ocenah o premoženju Janeza Janše in Zorana Jankovića. Klemenčič je pozneje odstopil tudi
kot predsednik KPK.
• Ervin Pfeifer, ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo
rojen 1967, magister strojništva in doktor ekonomije
Pfeifer je gospodarski svetovalec in lastnik družbe Avanton. Med drugim je sodeloval pri sanaciji Peka, služboval v NLB (2004-2010) kot direktor centra za ekonomiko in organizacijo poslovanja nadzoroval tudi večmilijonsko nasedlo naložbo v Sarajevu. Je tudi nesojeni predsednik uprave Slovenskih železnic - njegovega imenovanja v 2011 ni podprla AUKN.
• Milojka Kolar, ministrstvo za zdravje
rojena 10. seprembra 1951
diplomirana ekonomistka
Marija Milojka Kolar Celarc (63) prihaja na ministrstvo za zdravje kot upokojenka. Pred tem je bila predsednica uprave Vzajemne. Reference za ministrico si je bržčas pridobila kot državna sekretarka finančnega ministra Dušana Mramorja v mandatu 2000 - 2004. Skupaj sta nasprotovala takratni reformi zdravstva, ki je hotela ukiniti dopolnilno zavarovanje, zdaj pa naj bi takšno reformo izpeljala.
• Stanka Setnikar Cankar, izobraževalno ministrstvo
rojena 10. januarja 1953 v Ljubljanidoktorica ekonomskih znanosti
Od leta 2003 do 2013 je bila dekanja ljubljanske Fakultete za upravo, na kateri je sicer zaposlena od leta 1976. Pred tem je bila od leta 1999 dekanja Visoke upravne šole. Leta 2004 je bila izvoljena v naziv redne profesorice, leto kasneje je Univerza v Ljubljani podelila zlato plaketo. Raziskovalno se ukvarja z javno uprav, lokalno samoupravo in javnim sektorjem, v posameznih znanstvenih člankih pa je proučevala tudi šolstvo, predvsem v povezavi z inovacijami.
• Peter Gašperšič, ministrstvo za infrastrukturo
rojen 19. septembra 1965
doktor gradbeništva
Bil je že vodja projekta pri gradnji stanovanjske soseske Mostec v Ljubljani v IMOS. Od 2003 je zaposlen v državni upravi, na ministrstvu za okolje in prostor je pripravljal gradbeno tehnične predpise, na ministrstvu za promet je vodil sektor za avtoceste in bil generalni direktor direktorata za ceste. Maja 2010 vrnil na ministrstvo za okolje in prostor kot namestnik generalnega direktorja direktorata za okolje, 26. avgusta tega leta je postal državni sekretar. Zdaj zaseda položaj vodje sektorja za vode na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
• Boris Koprivnikar, ministrstvo za javno upravo
rojen 16. aprila 1966
po poklicu univ. dipl. organizacijske informatike
Boris Koprivnikar je dolgoletni predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, pred tem je bil direktor Centra za slepe in slabovidne v Škofji Loki. Vrsto let že opozarja na neustreznost zakonodaje, povezane z oskrbo starejših. Na lokalnih volitvah 2010 je kandidiral za člana občinskega sveta Gorenja vas, in sicer na list Socialnih demokratov. Na letošnjih državnozborskih volitvah se je za poslanski položaj potegoval na listi Stranke Mira Cerarja.
• Violeta Bulc, Urad za razvoj, strateške projekte in kohezijo
1964, magistra informatike
Je članica IO SMC, ena izmed piscev programa. Diplomirala je na fakulteti za elektrotehniko. Na Golden Gate University v ZDA je magistrirala. Bila je prvakinja v metu kopja, ukvarjala se je z atletiko, košarko in je navdušenka nad borilnimi veščinami. V državo je pripeljala projekt inovativnega novinarstva, ki poteka na Univerzi Stanford.
Iz kvote Desus:
• Julija Bizjak Mlakar, ministrstvo za kulturo
rojena 7. septembra 1956
profesorica matematike, magistra poslovne politike in organizacijeV mandatu 2008-2011 je bila poslanka državnega zbora izvoljena na listi SD, na letošnjih volitvah pa na listi Desus. Velja za eno od pobudnic in ustanovnih članic Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, tudi sicer se je v javnosti profilirana kot glasna zagovornica javnega zdravstva. Je članica občinskega sveta in podžupanja občine Kamnik, kakih javno znanih referenc na področju kulture pa nima, zato njenemu imenovanju na ta položaj v kulturnih krogih niso naklonjeni.
• Karl Erjavec, ministrstvo za zunanje zadeve
rojen 1960
diplomirani pravnik
Bil je minister v treh vladah: obrambni minister Janševe vlade (2004-2008), minister za okolje in prostor Pahorjeve ekipe (2008-2010), po letu in pol je odstopil, zunanji minister (2012-2014) v vladi Bratuškove. Erjavec nima strokovnih referenc za nobeno od naštetih področij, v slovenski politični aritmetiki je živ dokaz, da je lahko minister za vse.
• Gorazd Žmavc, Urad za Slovence po svetu
1947, pravnik
Ministrstvo brez listnice, ki skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu, je zasedel že v obdobju vlade Alenke Bratušek. V času delovanja vlade je bil med manj opaznimi, pred tem pa je večino svoje poklicne poti opravil v večjih slovenskih gospodarskih družbah na položajih s kadrovskega in trženjskega področja. Je lojalen predsedniku stranke Karlu Erjavcu.
• Irena Majcen, ministrstvo za okolje in prostor
rojena 2. marca 1958
diplomirana inženirka
Majcnova zdaj zaseda položaj vodje oddelka za okolje in prostor ter promet in zveze na upravni enoti Slovenska Bistrica. Med letoma 2005 in 2010 se je preizkusila tudi kot županja Slovenske Bistrice. Mnenja o tem obdobju so različna, si je pa občina pod njenim vodstvom prislužila mnenje s pridržkom računskega sodišča o pravilnosti postopkov podeljevanja koncesij za javno zdravstveno službo.
Iz kvote SD:
• Dejan Židan, ministrstvo za kmetijstvo
16. oktober 1967
magister veterinarskih znanosti,
Če bo izvoljen za kmetijskega ministra, bo to že njegov tretji mandat v tem resorju, a noben ni bil poln. Prvi mandat v času Pahorjeve vlade je trajal slabi dve leti, drugi, ki se pravkar izteka, pa leto in pol. Pred tem je kot veterinar in specialist za razmnoževanje prašičev vodil Panovito, še prej pa delal v murskosoboškem veterinarskem zavodu oziroma kasneje v veterinarskem inštitutu.
• Janko Veber, ministrstvo za obrambo
1960, univ. dipl. inž. gradbeništva
Od leta 1994 je profesionalni politik. Tega leta je bil izvoljen za župana občine Kočevje, prvič je funkcijo poslanca v državnem zboru opravljal v obdobju 1996-2000, drugič je postal poslanec leta 2008, v mandatu 2011-2013 pa je bil vodja poslanske skupine SD. Doslej se je večkrat omenjal kot kandidat za ministra, vendar predvsem za kmetijski resor.
• Anja Kopač Mrak, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
rojena 1974, Kranj
Dosedanja ministrica za delo bo kandidatka za ta položaj tudi v mandatu nove vlade. Je prvovrstna tehnokratka v ministrskem zboru in je leta 2004 doktorirala s področja reforme socialne države. Goreča zagovornica enakih možnosti je pred vstopom v politiko sodelovala pri številnih projektih s področja socialne politike.
