Kdo vse je na plačilni listi parlamenta

Državni zbor je zunanjim strokovnjakom plačal okoli 132 tisočakov, največ zaslužkov pa je bilo s preiskavo bančne luknje.

Objavljeno
08. februar 2018 21.11
Anže Logar, poslanec SDS. Ljubljana, 30. november 2017 [Anže Logar,poslanci,portreti,Ljubljana]
Manja Pušnik
Manja Pušnik

Ljubljana – Z delom štirih parlamentarnih preiskovalnih komisij služi tudi devet zunanjih strokovnjakov, ki so v tem sklicu državnega zbora do zdaj prejeli 132.541 evrov. Največ jih je najela komisija za preiskovanje zlorab v bančnem sistemu, najmanj pa komisija, ki ugotavlja domnevno pranje denarja v NLB.

Štiri preiskovalne komisije se ukvarjajo z zlorabami v bančnem in zdravstvenem sistemu, nepravilnostmi pri investiciji v šesti blok šoštanjske termoelektrarne in domnevnim pranjem denarja v naši največji sistemski banki. Zanimalo nas je, koliko zunanjih sodelavcev pri svojem delu najemajo za strokovno pomoč, za kakšno obdobje so jih najeli in kolikšno je njihovo plačilo.

V državnem zboru pojasnjujejo, da so sredstva za delo preiskovalnih komisij zagotovljena v državnem proračunu v skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi in zakonom o kazenskem postopku. Najete strokovnjake torej plačujemo davkoplačevalci, pri čemer ni zanemarljiv podatek, da poleg zunanje strokovne pomoči pri delu preiskovalnih komisij pomagajo tudi trije zaposleni v državnem zboru. To sta dva sekretarja, pristojna tudi za opravljanje nalog drugim parlamentarnim delovnim telesom, in en referent. Za plače sekretarjev, ki sta uvrščena v 49. in 50. plačni razred, in referenta, uvrščenega v 31. plačni razred, porabi državni zbor na letni ravni skupaj slabih 88.000 evrov bruto.

Največ jih ima Logar, ki tudi najbolje plača

Iz dokumentov, ki smo jih prejeli iz parlamenta, je razvidno, da preiskovalnim komisijam pomaga devet strokovnjakov, ki jim je državni zbor v tem sklicu do sredine januarja skupaj izplačal 132.541 evrov. Največ zunanjih sodelavcev je najela komisija pod vodstvom poslanca SDS Anžeta Logarja, ki ugotavlja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. Ta jih je tudi najbolje plačala. Za njihovo delo jim je namreč komisija namenila 90.425 evrov.

Rado Pezdir tudi brska po bančni luknji. Foto Leon Vidic/Delo

Z nepravilnostmi v bančnem sistemu se ukvarja pet strokovnjakov in ena odvetniška pisarna. Po bančni luknji brskajo upokojeni kriminalist Rastislav Kanižar, samostojni finančni svetovalec Božidar Godnjavec, podatkovni analitik Matjaž Štajner, revizorka Andreja Bajuk Mušič, ekonomist Rado Pezdir in odvetniška družba Maček. Največ, natančneje 50.367 evrov, je prejel Godnjavec, Pezdirju so plačali 20.405 evrov, Štajnerju 8400 evrov, Kanižarju 8347 evrov, najmanj pa revizorki Bajuk Mušičevi, ki je prejela dobrih 2900 evrov. Odvetniška družba Maček za svoje delo še ni prejela honorarja, znaša pa ta po pogodbi največ 2100 evrov na mesec.

Hanžkova komisija porabila polovico manj

Preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je za 42.116 evrov najela dva zunanja strokovnjaka, in sicer okoljevarstvenika Gorazda Marinčka in Aneja Korsiko. Marinčku so za strokovno pomoč plačali slabih 36.000 evrov, Korsiki pa okoli 6100 evrov.

Gorazdu Marinčku so plačali 36.000 evrov. Foto Leon Vidic/Delo

Pred kratkim ustanovljena parlamentarna komisija, ki preiskuje domnevno pranje denarja v državni NLB pod vodstvom poslanca vladajoče SMC Janija Möderndorferja, je konec oktobra lani sklenila pogodbo za strokovno pomoč z Ivano Jović. Njen honorar znaša 1900 evrov bruto, vendar plačila še ni prejela. Preiskovalna komisija, ki se ukvarja z ugotavljanjem zlorab v zdravstvu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, predseduje pa ji opozicijska poslanka Jelka Godec, je edina, ki nima najetih zunanjih strokovnjakov.