Tiskane izdaje
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je po včerajšnji odločitvi državnotožilskega sveta - da kršitve v zadevi Škrlec niso tako hude, da bi terajale odstop Zvonka Fišerja - znova poudaril, da ne vlada, ne minister in ne DZ ne morejo terjati odstopa generalnega državnega tožilca.
Državnotožilski svet (DTS) je namreč po zakonu edini pristojni organ, ki lahko odloča o predlogu razrešitve generalnega državnega tožilca. »Slednji - sestavlja ga 9 državnih tožilcev in pravnih strokovnjakov - je odgovoren za svoje odločitve in tudi za njihove posledice. Kot je za posledice svojih odločitev in ravnanj odgovoren tudi generalni državni tožilec,« je zapisal Klemenčič v krajšem odzivu. Podrobneje se bo odzval, ko bo pisno seznanjen z odločitvijo DTS.
Po njegovem mnenje, je »glede na trenutno veljavno pravno ureditev, ocena o tem, ali lahko generalni državni tožilec še v polni meri in s potrebno legitimnostjo opravlja svojo funkcijo in zastopa vrh državnega tožilstva, zgolj na generalnem državnem tožilcu.«
Državnotožilski svet je včeraj ugotovil, da je pred tremi leti prišlo v postopku imenovanja generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca do kršitev, vendar te niso takšne narave in nimajo takšne teže, da bi terjale Fišerjevo razrešitev.
Kot so nam pojansili na DTS, je DTS sam ugotavljal odločilna dejstva. To pomeni, da ugotovitev protikorupcijske komisije (KPK), ki je Fišerju in nekdanjemu pravosodnemu ministru Alešu Zalarju v postopku imenovanja Škrleca očitala koruptivno ravnanje, niso šteli za pravno podlago - kot tudi ne ugotovitev drugih organov -, na kateri bi temeljila odločitev DTS.
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer tako ostaja na položaju. Zdaj je na potezi upravno sodišče, saj sta tako Fišer kot Zalar sprožila upravni spor. Zalarju je pred sodiščem deloma že uspelo, da je dosegel začasno odredbo, po kateri je morala KPK s spletne strani odstraniti tisti del svojih ugotovitev, ki zadevajo Zalarjevo ravnanje v postopku imenovanja generalnega direktorja tožilstva. Izdajo začasne odredbe je predlagal tudi generalni državni tožilec, vendar upravno sodišče o tem še ni odločilo.
