Tiskane izdaje
Po trinajstih urah razprave v državnem zboru je jasen rezultat glasovanja o interpelaciiji ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Ta je uspešno prestal interpelacijo, ki jo je zoper njega zaradi zadeve Irangate konec septembra vložila SDS. Za ministrovo razrešitev je glasovalo 18, proti pa 47 poslancev. V razpravi so ministra zagovarjali predvsem poslanci SMC in izpostavljali njegovo dobro delo, kritike pa so nanj pričakovano letele predvsem iz vrst SDS.
Ti so interpelacijo vložili zaradi »zavajanja javnosti glede ravnanja Komisije za preprečevanje korupcije« (KPK) v primeru suma pranja denarja preko NLB ter odgovornosti za izgubo zaupanja v funkcijo ministra in pravosodje.
Za interpelacijo so glasovali poslanci SDS, medtem ko poslancev NSi, ki so sicer v današnji razpravi prav tako izrekali podporo interpelaciji, ni bilo v dvorani. Edini njihov navzoč poslanec Zvonko Lah je glasoval za interpelacijo. Proti njej pa so bili poslanci koalicije in Levice.
Poslanec SDS Branko Grims je ob predstavitvi argumentov predlagateljev izpostavil Klemenčičevo »zavajanje javnosti« in mu očital, da je policijo s sumi pranja denarja kot predsednik KPK seznanil le po neformalni poti, ne da bi pri tem ravnal v skladu z veljavnim sporazumom med KPK in policijo, ki je v takih primerih zahteval bolj formalne in kompleksnejše postopke.
Klemenčiču je očital odgovornost za slabo stanje v pravosodju, kot tudi, da bi moral odstopiti iz objektivne odgovornosti že samo zaradi uničenja dokazov v postopku zoper ljubljanskega župana Zorana Jankoviča.
Razpravljai tudi o osebnih zadevah
V razpravi so prišli tudi do razprave o Klemenčičevih bolj osebnih zadevah. Večkrat so izpostavili posle njegove žene Nine Zidar Klemenčič z državo v času njegovega ministrovanja ter spraševali o izvoru njegovega premoženja.
Klemenčič se je med sejo oglasil le enkrat, kar so mu v SDS tudi očitali. Je pa uvodoma in še na koncu v odgovoru na očitke iz interpelacije poudaril, da ta v velikem delu nima realne podlage in je usmerjena tudi v to, da se oteži in onemogoči vladi in koalicijskim poslancem sprejem nadaljnjih reformnih projektov na področju pravosodja.
Poudaril je tudi, da se stanje v pravosodju izboljšuje. »Morda počasneje, kot bi si želeli, vsekakor počasneje, kot bi si želel sam,« je dodal.
Glede ravnanja v vlogi predsednika KPK v primeru suma pranja denarja v primeru NLB je dejal, da način posredovanja obvestila policiji, ni in ni mogel imeti »prav nobenega dejanskega, še manj pa pravnega dokaznega ali kako drugače upoštevanega, vsekakor pa ne odločilnega pomena na potek ali zaključek policijske preiskave, ki se je začela najmanj leto prej«.
Na očitek, da pravosodni organi neuspešno preganjajo bančni kriminal, je odgovoril, da je upal, da bo kot minister za pravosodje pri tem lahko storil kaj več,a da tega ne more storiti namesto organov pregona.
Nezadovoljen Grims
Z odgovori ministra pa ni bil zadovoljen Branko Grims. Dejal je, da so poslanci Klemenčiču danes postavili več deset konkretnih in nedvoumnih vprašanj, »a Klemenčič niti na eno ni odgovoril«, kar je Grims označil kot žalitev DZ.
Da bi bila interpelacija izglasovana, bi jo morala podpreti večina vseh poslancev, torej najmanj 46.
