Kmetijstvo in gozdarstvo na višjih obratih

Ljubljana – Nič kaj bistveno novega in oprijemljivega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranski sektor si niso zamislili koalicijski partnerji v novi vladi Mira Cerarja. Rdeča nit politike do tega področja je: gradimo vizijo slovenskega kmetijstva, ki bo temelj prehranske varnosti države.

»Dolgoročno želimo okrepiti konkurenčnost kmetijstva in posledično zmanjšati njegovo ranljivost ter zmanjšati odvisnost od subvencij pri proizvodnji zdrave in cenovno dostopne hrane. Zavzemamo se za sodobno kmetijstvo, ki bo zagotovilo največjo mogočo stopnjo prehranske samopreskrbe. Cilj je dvig samopreskrbe za proizvode, kjer imamo najnižje stopnje samopreskrbe in kjer za povečanje obstajajo proizvodni in tržni potenciali. Zaradi podnebnih sprememb in nestabilnosti na mednarodnih trgih s kmetijskimi proizvodi je treba kmetijska gospodarstva spodbuditi, da bodo na domači trg prispevala kar največjo količino kmetijskih pridelkov, s katerimi bo zagotovljena večja samopreskrba,« piše v najnovejši različici koalicijske pogodbe.

Za dosego teh ne novih ciljev na področju kmetijstva pa je ena od ključnih rešitev »večja ciljna usmerjenost in strateška domišljenost javnofinančnih transferjev v kmetijstvo in podeželje«. Zato napovedujejo zavzemanje za gospodarnejšo in bolj premišljeno porabo vseh podpor v kmetijstvu in na podeželju, še zlasti poudarjajo naložbene podpore. »Javnofinančni transferji bodo povezani z doseganjem merljivih ciljev v smislu krepitve produktivnosti, dodane vrednosti, dopolnilnih dejavnosti in zaposlovanja na kmetijah, izboljšanja stanja okolja, večje energetske učinkovitosti in prilagajanja podnebnim spremembam,« so zapisali. Kako bodo te kriterije vključili v pravila skupne kmetijske politike EU s pretežno proizvodno nevezanimi subvencijskimi plačili in v razdeljevanje vseh drugih dogovorjenih oziroma izpogajanih finančnih oblik pomoči kmetijstvu iz evropskega in slovenskega proračuna, ni jasno.

Ustanovitev državnega gozdno-lesnega podjetja

Medtem ko po novem v predlogu koalicijske pogodbe ni več zapisano, da se bodo »zavzemali za izenačitev pravic in obveznosti kmečkega prebivalstva iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter socialnega varstva, kot jih imajo drugi državljani«, in da bo »treba v prihodnje poiskati možnosti za dvig kmečkih pokojnin«, je očitno na pobudo SD in njenega predsednika, sedanjega in najverjetneje tudi prihodnjega kmetijskega ministra Dejana Židana, dodelan ukrep učinkovitejšega upravljanja gozdov. Z določilom, »ki bo vključevalo korenite spremembe v dosedanjem sistemu koncesij v gozdarstvu v smeri zviševanja ali morebitne odprave koncesij in prenosa upravljanja na enovito državno podjetje«, meri na rešitev, ki mu je ni uspelo izpeljati v vladi Alenke Bratušek.

Pri upravljanju gozdov bo, kot pravijo med drugim, posebna skrb namenjena izboljšanju izkoristka gozda kot najbogatejšega naravnega vira v Sloveniji ter pospešiti domačo predelavo lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo. »Spodbujali bomo oživitev lesnopredelovalne industrije in vzpostavitev gozdno-lesne verige. Spodbujali bomo povečanje izkoristka v zasebnem gozdu s pospeševanjem povezovanja zasebnih lastnikov gozdov. Prizadevali si bomo za učinkovitejše upravljanje, ki bo vključevalo korenite spremembe v dosedanjem sistemu koncesij v gozdarstvu v smeri zviševanja ali morebitne odprave koncesij in prenosa upravljanja na enovito državno podjetje.«

Vlada bo borka proti nepoštenim praksam

Sicer pa bo nova vlada, po zapisanem sodeč, aktivna pospeševalka povezovanja v verigi preskrbe s hrano in v gozdno-lesni verigi ter širjenja ponudbe lokalno pridelane hrane, tudi z vključevanjem v zelena javna naročila, in borka »proti nepoštenim in nedovoljenim praksam med partnerji v verigi preskrbe s hrano«, spodbude za nove oblike kooperativ in povezovanja na podeželju in zaostritve pri doslednem upoštevanju zakonodaje pri spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč. Pri vzpostavitvi učinkovitejšega in javnofinančno vzdržnejšega sistema upravljanja tveganj je tudi priprava posebnega vzajemnega sklada na tem področju.

☞Delov sklep

Že znane usmeritve so dobile novo embalažo. Všečne strateške cilje o povečanju samopreskrbe s kratkimi preskrbnimi verigami in povezovanju v kmetijstvu in gozdno-lesni dejavnosti, spodbujanju novih oblik kooperativ na podeželju in ekološke pridelave ter učinkovitejšem prenosu znanja v prakso in izkoriščanju raznovrstnosti trga za večjo konkurenčnost želijo spraviti pod streho zagotavljanja stabilnih razmer s tekočim izplačevanjem subvencij ter vzdržne socialne in davčne politike brez konkretnejših napovedi ukrepanja za njihovo dosego. Nič torej o tem, katere programske dokumente bo treba spreminjati (s soglasjem Bruslja) za izplačila finančnih spodbud z merljivimi učinki pri kmetih in katere ključne zakone dodelati tako, da bodo spodbujali strukturne spremembe.