Tiskane izdaje
Ljubljana − Z nenavadno živčnostjo, s celo serijo glasnih pripomb, s katero je na koncu celo povsem prekinil razpravo predsednika komisije za nadzor obveščevalnih služb Branka Grimsa (SDS) in si za to prislužil opomin podpredsednika državnega zbora Primoža Hainza (Desus), je med razpravo parlamenta o ugotovitvah komisije za nadzor obveščevalnih služb v lanskem letu danes presenetil vodja poslanske skupne Zaaba Jani Möderndorfer.
Po Hainzovem opozorilu je Möderndorfer z vzkliki in klici proti Grimsu prenehal, je pa še nekaj časa jezno listal časnik Delo in s tem kazal, da noče poslušati Grimsovih pojasnil o ugotovitvah nadzornikov obveščevalcev o vlogi ekstremistov pri demonstracijah (vstajah) v preteklosti.
Kateri ekstremisti so bili za vstajniki?
Državni zbor danes potrjujeje ugotovitve komisije za nadzor obveščevalcev v lanskem letu, ki je ugotovila, da ne obstajajo indici, da bi pri nasilnih demonstracijah leta 2012 in 2013, ki so bile na začetku uperjene predvsem proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, »šlo za delovanje organizirane oblike ekstremističnih skupin« in do so bile neresnične informacije, češ da so pripadniki Slovenske vojske v letih 2011−2012 celo urili radikalne skupine, ki so nato sodelovale v nasilnih demonstracijah.«
O urjenju v vojaških objektih je pred leti slovensko javnost obveščala javna RTV.
Z ugotovitvami komisije za nadzor obveščevalnih služb so se v odprtem delu seje parlamenta strinjali predstavniki vseh večjih strank. O bolj zaupnem delu so pred javnim delom seje zjutraj nekaj ur razpravljali že za zaprtimi vrati.
Glas za sklepe, da »vstaj« niso organizirali ali na njih sodelovali organizirani ekstremisti, so napovedali tudi iz največje stranke SMC. Le iz Zaaba, torej najmanjše poslanske skupine, so napovedali odločno nasprotovanje takšnim ugotovitvam, kar je Peter Vifan pojasnil, češ da je preiskovalna komisija, ki so jo ustanovili v prejšnjem mandatu, odkrila, da vsi obveščevalni in varnostni organi ugotavljajo obstoj ekstremističnih skupin v državi in da je omenjena komisija nameravala kot priče tudi zaslišati več ekstremistov, a ji zaradi predčasnih volitev tega lani ni uspelo izpeljati. Vilfan je bil v prejšnjem mandatu izvoljen za poslanca takrat največje poslanske skupine PS.
Grims: Preveč je bilo celo za Maslešo
Vifanu, ki vodi pomemben odbor za obrambo, je Grims odgovoril, da je nekaj strokovni nadzor, ki ga je opravila komisija za nadzor obveščevalcev, nekaj drugega pa politično ali politikantsko delo preiskovalke, ki jo je Grims navedel kot primer, kako se lahko delo v parlamentu izrodi, in s tem razjezil Möderndorferja, da mu je glasno ugovarjal in ga poskušal prekiniti. Grims je, denimo, opozoril, da je pred leti obveščevalna služba zahtevala serijo prisluškovanj domnevnim desnim ekstremistom in je pri tem šla tako daleč, da je zahtevke, je povedal Grims, »kot neutemeljene začel zavračati celo Branko Masleša kot predsednik vrhovnega sodišča. »Čeprav vsi vemo,« je opozoril Grims, »da ni ravno oboževalec SDS ali pa desnice in da velja ravno nasprotno. Ampak pri tem se je tako šlo čez vse mere, da se je tudi njemu zdelo, da je tega že dovolj in preveč in je zahteve za nadaljnja prisluškovanja in širitve kroga prisluškovanih začel zavračati. Po drugi strani pa proti ekstremnim levičarjem, ne boste verjeli, ni bil uporabljen niti en sam tovrstni ukrep, sploh se jih ni preiskovalo. Toliko o tem preiskovanju ekstremizmov. Temu se potem ne reče več preiskovanje ekstremizmov, ampak groba zloraba institucij in tajnih služb za politično obračunavanje, ki seveda ni prvo,« je dejal Grims.
Pragmatična nova ministrica
Bolj pragmatično kot Möderndorfer se je na ugotovitve nadzornikov obveščevalnih služb in na opozorila Branka Grimsa o domnevnih zlorabah s prisluškovanji domnevnim skrajnim desničarjem v času pred že prejšnjimi parlamentarnimi volitvam leta 2011, odzvala nova obrambna ministrica Andreja Katič (SD), ki je položaj prevzela prejšnji teden, potem ko se njenega predhodnika Janka Vebra (SD) odnesle prav ugotovitve te komisije o zlorabljanju vojaške obveščevalne službe za nadzor privatizacije Telekoma.
Katičeva je dejala, da je vesela, ker se poslanci zavedajo, da je varnosti treba nameniti več pozornosti, več kadrovskih in finančnih sredstev, in poslance pozvala k sodelovanju, ko bodo nastajali proračuni za prihodnja leta.
