Ko je volontersko pripravništvo »nujna rešitev«

Neplačevanje pripravništev: Za sistemsko ureditev oziroma prepoved ter zagotovitev sheme plačanih pripravništev.

Objavljeno
06. november 2014 21.03
LJUBLJANA, 01.10. 2010, FDV, živi in mrtvi. Foto: ALES CERNIVEC/Delo
Majda Vukelić, notranja politika, Sandra Hanžič
Majda Vukelić, notranja politika, Sandra Hanžič
Ljubljana – Tudi v pravosodju ne plačujejo pripravnikov. O njem so se pogovarjali predstavniki pravosodnega ministrstva in Mladinskega sveta Slovenije (MSS). Včeraj pa je predsednik ZSSS Dušan Semolič ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja pozval, naj konča agonijo vseh mladih pripravnikov.

Semolič si želi, da bi mladim vrnili dostojanstvo in jim omogočili dostojen vstop na trg dela. Od ministra pričakuje, da zagotovi sredstva za izvajanje plačanih pripravništev v javnem sektorju. »Kajti prav nikomur, še najmanj pa vam, ni v čast, da različna ministrstva in javni organi redno objavljajo razpise za volonterska pripravništva. Še manj pa je nam vsem skupaj v čast, da se na te razpise prijavlja po nekaj sto mladih,« je poudaril.

Novela dopušča neplačevanje

Volontersko pripravništvo ni enoten pojem, pa so se strinjali predstavniki ministrstva za pravosodje (MP) in MSS. Razlikujejo med volonterskim pripravništvom, v okviru katerega pripravnik opravlja enako delo kot zaposlene osebe, le da ne prejme plačila, in med volonterskim pripravništvom, pri katerem gre za usposabljanje pripravnika, ki minimalno prispeva k večji storilnosti delodajalca. Lani se je – zaradi uvedbe dodatnih finančnih bremen za delodajalce – zmanjšalo število sodniških pripravnikov, ki jih lahko sprejmejo. Zato je MP pripravilo osnutek novele zakona, ki sodišča oprošča plačila volonterskim sodniškim pripravnikom. Čeprav je to na njihovo škodo, je ta rešitev nujna, saj bodo sodišča lahko sprejemala več kandidatov, pravijo na ministrstvu. S tem se bodo »v največji možni meri skrajšale čakalne dobe za vstop v sodniško pripravništvo«.

Predsednica MSS Tea Jarc meni, da morajo pripravniki, ki opravljajo enako in redno delo kot drugi na nekem delovnem mestu, dobiti plačilo. Če opravljajo vaje, s katerimi pripravniki dobijo vpogled v delovanje sodišča in izkušnje, ne prispevajo pa k dodani vrednosti, plačilo ni potrebno. Pri teh pripravništvih so tisti, ki jih opravljajo, lahko zaposleni že nekje drugje, nekaj ur na teden pa se seznanjajo z delom na sodišču. Na ministrstvu bodo položaj teh sodniških pripravništev natančno opredelili.

Obljuba ministrice

Mladinski svet Slovenije pričakuje sistemsko urejanje pripravništev oziroma njihovo prepoved ter zagotovitev sheme plačanih pripravništev. Te bi lahko po njihovem mnenju zagotovili tako iz evropskih strukturnih skladov kot tudi iz državnega proračuna. Plačilo za delo je, kot pravi njihova predsednica, človekova pravica. O rokih ureditve tega področja niso govorili, a v MSS do konca leta pričakujejo prve rezultate.

Na letnem posvetu mladinskega sektorja je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanislava Setnikar Cankar zatrdila, da bo za srednješolce zagotovila plačana pripravništva do pol leta ter do enega leta za visokošolce, vse iz evropskih sredstev. To naj bi udejanjila prihodnje leto, najkasneje do leta 2016. »Mladim, ki končajo izobraževanje, je treba omogočiti prakso, kjer se lahko izkažejo,« je dodala ministrica.

Zgodba praktikantke

V začetku tedna je sindikat Mladi plus, ki že mesec dni s pomočjo prijav mladih pripravlja seznam neplačanih pripravništev, na družabnem omrežju objavil zgodbo univerzitetno diplomirane pravnice. Prvič je pripravništvo opravljala tri mesece, zanj pa je bilo že vnaprej dogovorjeno, da ne bo plačano. Po pisanju pripravnice naj bi bili mladi pripravniki namreč »pisarnam samo v breme, ne pa v korist.«

Nato se je preizkusila še v neki drugi odvetniški pisarni. Po izteku usposabljanja ji je odvetnik ponudil možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, za minimalno plačo. Izplačeval bi jo na njen transakcijski račun, ona bi mu ta denar vrnila. Tako je eno leto brezplačno delala v odvetniški pisarni, čeprav je veliko postorila.

Pravniki med najbolj izkoriščanimi mladimi

Ker prejemajo zelo različne prijave, sekretarka Sindikata Mladi plus Sanja Leban Trojar pravi, da je težko realno oceniti, koliko neplačanega dela opravijo diplomanti prava. A pravniki po številu razpisanih neplačanih pripravništev po njenem mnenju sodijo med najbolj izkoriščane mlade. Zraven bi uvrstila še mlade vzgojitelje, učitelje in pripravnike na davčni upravi, saj ta področja po zbranih podatkih najbolj izstopajo. »Seveda ne želimo zanemariti drugih skupin, saj se kaže, da so najbolj izkoriščani prav tisti, kjer ni javnih razpisov, kjer podjetje vzame zelo malo pripravnikov in kjer se nihče ne upa izpostaviti s prijavo. Dobili smo nekaj anonimnih, predvsem za arhitekturne biroje in odvetniške pisarne.« 

Problem volonterskih pripravništev je toliko večji, ko pogledamo število prijav za opravljanje neplačanega dela na štirih slovenskih višjih sodiščih. Na celjskem, koprskem, mariborskem in ljubljanskem je za opravljanje pripravništva prijavljenih 1847 oseb. Brez pripravništva pristop k strokovnemu izpitu ni možen, kar pomeni, da brez tega ne morejo opravljati svojega poklica. V sindikatu se sprašujejo, zakaj ni mogoče urediti pripravništev v pravosodju na enak način kot na področju socialnega dela, kjer so sredstva zagotovili iz evropskih strukturnih skladov.

Inšpektorat ni ugotovil kršitev

Iz statističnih podatkov, ki so na voljo od leta 2012, je razvidno, da inšpektorat za delo kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo plačilo za delo pripravnikov, ne ugotavlja. Prav tako iz njihovega informacijskega sistema ne izhajajo prijave, ki bi se nanašale na kršitve glede izvajanja pripravništev. »To seveda ne pomeni nujno, da teh kršitev ni, inšpektorat pa z njimi ni bil seznanjen prek prijav, prav tako jih inšpektorji niso ugotovili v okviru svojih nadzorov.« Leban Trojarjeva pa pravi, da so na sindikatu doslej prejeli nekaj deset prijav primerov neplačanih pripravništev, še vedno pa jih zbirajo, saj upajo, da se bo opogumilo še več mladih.

Zakon določa, da se delodajalec, če pripravniku ali delavcu na usposabljanju ne izplača plače, lahko kaznuje z globo od 3000 do 20.000 evrov. Delavci, ki niso dobili izplačanih prejemkov iz delovnega razmerja (za volonterske pripravnike je to zlasti povračilo stroškov v zvezi z delom, torej za prevoz in prehrano), pa lahko denarne terjatve uveljavljajo pri delodajalcu ali neposredno pred delovnim sodiščem. Na inšpektoratu poudarjajo, da različne oblike neplačanega pripravništva zanje niso sprejemljive.