Tiskane izdaje
Ljubljana − Parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi Eva Irgl (SDS), bo danes na predlog največje opozicijske stranke obravnavala sum zlorabe pravosodja za politične namene.
Povod za sklic je dogajanje, povezano s kazenskimi postopki proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, ki je bil obsojen v zadevi Vedeževalka, zaradi tega marca lani izgubil mandat državnega svetnika, kasneje pa je vrhovno sodišče ugotovilo, da so bile v tem kazenskem postopku na dveh stopnjah kršena tako pravila materialnega kot procesnega kazenskega prava. Zato je primer vrnilo v prvostopenjsko obravnavo.
V SDS so tako prepričani, da sta bili odločitvi mariborskega okrajnega in višjega sodišča »v funkciji onemogočanja političnega delovanja Franca Kanglerja in s tem v funkciji kršitve njegovih z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic«.
Politika stran od pravosodja
Na sejo je vabljen tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki pa se seje ne bo udeležil. Kot je sporočil, je prepričan, »da sprejemanje političnih ocen enega od parlamentarnih teles o odprti kazenski zadevi ter teza zlorabljanja pravosodja za politične namene tudi v drugih postopkih pomeni pritisk na odločanje sodišča in je v očitnem neskladju z načelom delitve oblasti«.
V odgovoru na vabilo komisije je navedel, da je sodišče tisto, ki je v postopku pristojno presoditi utemeljenost vseh ugovorov procesne in materialnopravne narave, morebitno preverjanje pravilnosti in/ali zakonitosti sodniške odločitve pa je predmet preizkusa s pravnimi sredstvi. Opozoril je tudi na 11. člen zakona o sodiščih, skladno s katerim lahko sodišče višje stopnje pri odločanju na podlagi vloženega pravnega sredstva usmerja pravno mnenje sodišča nižje stopnje v okvirih, ki jih določa procesni zakon. Ne glede na to pa je sodnik pri uporabi prava neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje. Dodatno je pojasnil, da se kot predsednik vrhovnega sodišča ne more in ne sme opredeljevati do posamezne zadeve, ki je še v postopku odločanja, saj bi to pomenilo nedopusten poseg v sodnikovo neodvisnost.
Dvojna vloga Žirovnika
Eden od razlogov, da sta bili sodbi okrajnega in višjega sodišča v Mariboru razveljavljeni, je tudi ta, da je prikrite preiskovalne ukrepe proti Kanglerju odrejal preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča Janez Žirovnik, s katerim sta se s Kanglerjem v preteklosti srečevala v različnih vlogah. Nekoč je Kangler kot član parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalnih služb nadzoroval Žirovnika, ki je bil takrat svetovalec oziroma namestnik direktorja Sove. Žirovnik je kasneje kot preiskovalni sodnik odrejal nadzor nad Kanglerjem s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Znano pa je, da sta se Kangler kot poslanec in Žirovnik kot uslužbenec Sove nemalokrat znašla v konfliktnih situacijah.
Kristalno jasno
Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča do takšne situacije, ko je bil nekoč prvi nadzornik drugemu in nasprotno, ne bi smelo priti, saj je dvom o nepristranskosti in neodvisnosti sodnikovega odločaja v takšnem primeru več kot upravičen. Ali kot meni Ribičič, kristalno jasno je, da bi se moral Žirovnik iz postopkov, ki tečejo proti Kanglerju, izločiti.
Ali se bo sodni sistem odzval na »dvojno« vlogo Žirovnika, ne vemo, saj odgovorov na vprašanja, ki smo jih poslali na različne naslove znotraj sodstva, še nismo dobili.
