Politične zaveze na mizi, začenja se delitev funkcij

... In spodbujanje stanovanjskih zadrug je nekaj ključnih zavez, ki jih načrtuje najverjetnejši mandatar Miro Cerar (SMC).

Če bo osnutek koalicijske pogodbe obveljal, bo imela nova vlada eno ministrstvo več kot zdajšnja. Cerar namreč spet ustanavlja ministrstvo za okolje in prostor, ki je bilo v zadnjih dveh mandatih del resorja za kmetijstvo. Javna uprava se izpod okrilja notranjega ministrstva seli na pravosodno ministrstvo. Novost je tudi »vladna projektna pisarna«, ki bo na ravni kabineta predsednika vlade bedela nad izvedbo petnajstih prioritetnih projektov. Izrecno poudarjena je odgovornost posameznih ministrov za (ne)izvedbo dodeljenih projektov. Na predloge SMC kljub temu leti vrsta kritik.

»Pisana koalicija« ohlajena

Za zdaj je jasno, da bo v Cerarjevi koaliciji gotovo sodelovala stranka Desus. V štirinajstčlanski vladni ekipi bo imela predvidoma dva ministra, ob tem pa še predsednika državnega zbora. Za naslednika Janka Vebra (SD) bo v petek skoraj zagotovo izvoljen Karl Erjavec, a utegne biti imenovanje le začasno, saj se predsednik Desusa ne umika iz »bitke« za evropskega komisarja iz Slovenije. Osnutek koalicijske pogodbe je močno ohladil za Cerarjevo »pisano koalicijo« ključno NSi. »Premalo so upoštevali priporočila evropske komisije,« je bila kritična predsednica stranke Ljudmila Novak, ki pa bo kljub pomislekom nadaljevala koalicijska usklajevanja s SMC. Pogovore bodo nadaljevali tudi v SD in Zaab. Prvi bodo o sodelovanju v novi vladi odločali na jutrišnjem predsedstvu stranke, pri čemer zahtevajo jasnejše zaveze SMC glede ohranjanja socialne države. V Zaab, kjer so sicer močno razočarani nad Cerarjevim stališčem, naj Janez Potočnik še tretji mandat nadaljuje kot evropski komisar, pa opozarjajo na premalo dodelano časovnico konsolidacije javnih financ. »Razumljivo so imele stranke pomisleke na delovni osnutek. Na podlagi pisnih pripomb bomo pogovore poglobili prihodnji teden. Upanje na široko koalicijo je še povsem realno,« je po drugem krogu sestankov s potencialnimi vladnimi partnerji sklenil Cerar.

Koalicijsko zgodbo so dokončno končali v Združeni levici. »V prihodnjem mandatu bomo socialistična opozicija,« je napovedal njihov član Luka Mesec. V opoziciji jim bodo družbo delali tudi poslanci SDS. Cerar je njihove predstavnike v četrtek kljub temu povabil na pogovore. Bržkone jih bo poskušal prepričati, naj se v novem sklicu DZ ne odpovedo imenovanju podpredsednika parlamenta, kakor so napovedali po porazu na parlamentarnih volitvah. Prvak SDS Janez Janša je danes po twitterju dal vedeti, da jih Cerarjeva ponudba ne zanima.

Kaj natančno prinaša delovni osnutek zavez

Programske prioritete nastajajoče vlade Mira Cerarja pokrivajo 21 področij z vrsto konkretnih ukrepov. Koalicijska pogodba v ospredje postavlja izobraževanje, trg dela in socialo. Gospodarstvo, banke in javne finance so razdelane v nadaljevanju, osnutek koalicijske pogodbe, ki se bo gotovo še spreminjal, pa se konča z ukrepi v pravosodju.

SMC na področju socialnega varstva in delovnih razmerij ne napoveduje velikih sprememb v dosedanji politiki. Predvideno je nadaljevanje koncepta prožne varnosti in razbremenitev stroškov dela z uvedbo (delne) socialne kapice, kar bi financirali z alternativnimi proračunskimi prihodki, ki bi jih zagotovila zelena davčna reforma. Koalicija bi podpirala subvencije za nove zaposlitve v negi in skrbi za starejše, uvedla digitalno delovno knjižico za spremljanje neformalnih delovnih izkušenj mladih in študentov ter poostrila nadzor inšpekcijskih služb pri zlorabah delovnopravne zakonodaje. Postopno bi tudi poenotili obdavčitev vseh vrst dela.

Okvir pokojninske reforme

Prihajajoča koalicija načrtuje tudi okvir za novo pokojninsko reformo. Predvideni so že bonusi v obliki višjih pokojnin pri poznejšem upokojevanju ter različne kolektivne in individualne oblike dodatnih pokojninskih zavarovanj. Čim daljšo delovno aktivnost bi spodbujali z različnimi oblikami mentorstva ter legalnim in obdavčljivim delom za upokojence, ki bodo tudi finančno stimulirani, da še aktivno prispevajo v procesu dela. Leta 2015 bi upokojencem vrnili regres, ki ga zahteva Desus, a le, če bodo to dopuščale javnofinančne zmožnosti. V primeru več kot 2,5-odstotne gospodarske rasti se bodo pokojnine ponovno usklajevale v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi države.

Zdravstvena blagajna naj bi postala finančno vzdržna s solidarnejšo davčno obremenitvijo vplačanih prispevkov zavarovancev. Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi bilo ukinjeno, premije pa bi prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje. Predvideni pa so tudi skupna javna naročila ter razmejitev javnega in zasebnega zdravstva.

SMC na gospodarskem področju predlaga postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij podjetjem, ta sredstva pa bi se namenila za pametno specializacijo in znižanje obremenitev dela prek delne socialne kapice. Zadolženost podjetij bi manjšali s spodbujanjem bank k lastniškemu vstopu v ta podjetja, sivo ekonomijo bi omejili z uvedbo davčnih blagajn, podjetniki pa naj bi čim več svojih administrativnih opravil lahko opravili na enem mestu (točka VEM).

Na tej točki naj bi se urejali tudi vsi postopki za investitorje, denimo gradbena dokumentacija, za lažje umeščanje v prostor pa osnutek koalicijske pogodbe napoveduje ponovno združitev okolja in prostora. Na področju infrastrukture napovedujejo združevanje nekaterih upravljavskih funkcij na državni prometni infrastrukturi (železnice, avtoceste, državne ceste) v okviru državnega centra za upravljanje prometa.

Usoda Teša 6 je glede na osnutek koalicijske pogodbe negotova, saj osnutek predvideva neodvisno revizijo investicije in ekonomike obratovanja, ki bo podlaga za odločitev o delovanju Teša 6. Po drugi strani so v osnutku podprte investicije v hidroelektrarne na Savi, vsaj do novega energetskega koncepta pa ne tudi gradnja drugega bloka jedrske elektrarne, omenjajo možnost posvetovalnega referenduma o tem vprašanju.

Vrača se nepremičninski davek

Koalicija pod vodstvom SMC bi uvedla davek na nepremičnine, ki bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pristojbino za gozdne ceste in davke občanov. Davka ne bi uvedli le zaradi fiskalnega učinka, v ospredju mora biti njegov vpliv na socialno mobilnost, trajnostno naravnanost, medgeneracijsko solidarnost in financiranje občin, piše v osnutku koalicijske pogodbe. Koalicijski partnerji nameravajo izvesti preiskavo in opredeliti odgovornost za nastalo bančno luknjo, s čimer bi povrnili zaupanje v finančne institucije. Nadaljevanje sanacije bank bo teklo tudi skozi hitrejše in učinkovitejše prestrukturiranje podjetij, pri čemer bo okrepljena vloga slabe banke (DUTB). Za izboljšanje učinkovitosti nadzora v finančnem sektorju nameravajo združiti Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor.

Glede prodaje državnih podjetij je koalicijska pogodba skromna. V SMC se zavzemajo za nadaljevanje privatizacije, pri čemer bodo izhajali iz strategije in klasifikacije naložb, ki pa jo bosta morala nova vlada in državni zbor še sprejeti. Potem ko je odhajajoča vlada odmrznila prodajne postopke, se ti nadaljujejo. Koalicijska pogodba se do nadaljevanja prodaje Aerodroma Ljubljana, Telekoma Slovenije in Nove KBM posebej ne opredeljuje. V državnem holdingu bodo zato od SMC poskušali čim prej dobiti stališče o tem vprašanju. Če sprememb ne bo, bi lahko SDH te družbe prodal do konca leta. Omenimo še področje pravosodja, kjer nova vlada obljublja ustanovitev specializiranega sodišča za boj proti zahtevnejšim oblikam organiziranega kriminala.

Novinarji notranjepolitične in gospodarske redakcije