Koalicijske stranke verjamejo, da davek ne bo padel

Ljubljana – V koalicijskih vrstah pričakujejo, da bo ustavno sodišče zahtevalo le popravke nepremičninskega zakona, ki jih bo, kot je včeraj napovedal vodja poslancev PS Jani Möderndorfer, vlada poskušala čim hitreje uveljaviti. Zapletov v parlamentu tokrat ne napovedujejo v nobeni vladni stranki.

Spomnimo: ob sprejemanju zakona o nepremičninskem davku lani jeseni se je koalicija resno zamajala. Predsednica vlade Alenka Bratušek je na proračun vezala zaupnico, Desus pa je na koncu dal glasove za novi davek le zato, da ne bi padla vlada.

Možni politični zapleti

Nepremičninski davek naj bi po prvotni različici v državno blagajno letos prinesel okrog 200 milijonov evrov, v občinske proračune pa še 200 milijonov. S popravki se je predvidena vsota že precej zmanjšala, toda za vlado je še vedno ključno, da ustavno sodišče zakona ne razveljavi, saj se v tem primeru proračunski načrti za letošnje leto ne bodo izšli. Če bi se to zgodilo, bi morala vlada poseči po drugih ukrepih, o katerih pa ni političnega soglasja v koaliciji. Dvig DDV in uvedbo kriznega davka zagovarjata Desus in SD, medtem ko se DL, ki načelno nasprotuje dvigom davščin, s tem ne strinja. Po mnenju DL bi morali skrčiti javno porabo, s čimer pa ne soglašata Desus in SD. Padec nepremičninskega davka bi torej sprožil nepredvidljive politične zaplete, ki bi se lahko končali celo s predčasnimi volitvami.

Stranke so složne

V krogih koalicije sicer verjamejo, da bo ustavno sodišče danes zahtevalo samo popravke in da ne bo razveljavilo celotnega zakona. »Zapletov ne pričakujem. V nadaljevanju pa bo treba upoštevati odločbo ustavnega sodišča, če bo ugotovilo kakšno neskladje,« nam je včeraj dejal Gregor Virant (DL). »Desus bo podprl vsa napotila ustavnega sodišča,« zagotavlja tudi Karl Erjavec, ki je jeseni uvedbi novega davka močno nasprotoval.

Enotnost koalicije ne preseneča. O možnih posledicah padca zakona so vodstva koalicijskih strank govorila večkrat, nazadnje za zaprtimi vrati na Brdu pri Kranju, kjer je sestanek traja skoraj šest ur. Rezultat teh usklajevanj so tudi vsi popravki, ki jih je vladna večina včeraj po hitrem postopku spravila skozi parlamentarno proceduro.

Opozicija in peticija

Nepremičninski davek je že od začetka politično občutljivo vprašanje, ker je močno razjezil javnost in povzročil padec zaupanja v vlado. Politični analitiki ga zato primerjajo z zloglasnim Zujfom Janševe vlade, po katerem si ta nikoli več ni povrnila zaupanja javnosti. Vlada se sicer brani z argumentom, da nepremičninski davek poznajo v večini evropskih držav, pa tudi, da bi – če ga ne bi sprejeli – morali znižati raven socialnih pravic državljanov. Vendar javnosti ni pomirila, še zlasti zaradi napak pri vrednotenju nepremičnin.

Uvedba novega davka je tako dala priložnost tudi opoziciji. SLS je bila celo med pobudniki peticije, ki jo je podpisalo kar 89.000 državljanov. Vendar pa opozicija, če ustavno sodišče zakona ne bo razveljavilo, ne bo imela v rokah nobene pravne možnosti več, da bi ga zaustavila.