Ljubljana − »Zadovoljni smo, da so nas povabili na pogovor in da se strinjamo, da je potrebno povprečnino povišati.
Precej narazen pa smo še, kar se tiče višine,« je po pogovorih na finančnem ministrstvu o povišanju povprečnine nocoj povedal predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.
Smrdelj je povzel, da so predstavniki občin finančni ministrici Mateji Vraničar Erman predlagali povišanje povprečnine za 5,6 evra, kar bi pomenilo približno 11,2 milijona evrov.
Finančno ministrstvo pa je ponudila povišanje le za 2,4 evra, kar bi v seštevku pomenilo dodatnih slabih pet milijonov za občine v letošnjem letu.
Bliže so si bili, je povzel Smrdelj pri povprečnini za leto 2018, kjer so občine predlagale povišanje za 9,1 evra, vlada pa za 7,7 evra. Preračunano: nekaj čez 18 ali nekaj čez 15 milijonov evrov.
Robert Smrdelj
Zakaj se še ne mudi
Predstavniki finančnega ministrstva in občin so se dogovorili, da se bodo v dveh tednih znova sestali z natančnejšimi preračuni stroškov. »Izračuni se, kot vedno, razhajajo,« je po pogovorih povzel Bojan Kontič za Skupnost občin Slovenije in opozoril, da nekaj dodatnih tednov za pogajanja ni težava, ker bo sprememba zakona o izvrševanju proračuna, če se dogovorijo zanjo, veljala za celotno letošnje leto in bodo občine dobile tudi poračun za morebitne prve mesece.
Povprečnina je najpomembnejši vir denarja občin, vlada jim jo nakazuje tedensko.
Predstavniki finančnega ministrstva so se s predstavniki vseh treh organizacij, ki združujejo občine, sestali zaradi lanskega dogovora vlade s sindikati javnega sektorja o povišanju plač in sorodnih stroškov javnim uslužbencem, da bi se dogovorili, kako zagotoviti dodaten denar. Na finančne ministrstvo so prišli predstavniki Skupnosti občin Slovenije (SOS), Združenja občin Slovenije (ZOS) in Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS)
Posledica interventnega odločanja
Iz občin so že lani zahtevali takojšnje povišanje povprečnine v letošnjem in prihodnjem letu s popravkom zakona o izvrševanju proračuna. Na pogovore o povišanju so v vladi privolili že, ko je državni zbor tik pred božičem bliskovito potrdil ukrepe na področju plač in drugih stroškov dela v letu 2017. Takrat je minister za javno upravo Boris Koprivnikar (SMC) poslancem napovedal današnji pogovor finančnega ministrstva s predstavniki občin za »zagotovitev ustreznih sredstev občinam, da posledice dogovora ne bodo vplivale na že sklenjene dogovore, ki veljajo za financiranje občin«.
Iz Skupnosti občin Slovenije, ki jo vodi župan občine Velenje Bojan Kontič, so pred današnjimi pogovori sporočili, da pričakujejo, da bo vlada državnemu zboru predlagala, da bi se letošnja povprečnina, ki je določena v višini 530 evrov, povišala za slabih šest evrov, za prihodnje leto, ko je določena pri 536 evrih, pa za 9,1 evra.
Kaj se po občinah poviša?
Generalna sekretarka skupnosti občin Jasmina Vidmar je povedala, da se bodo danes pogovarjali le o tem, kako zagotoviti denar za dodatne stroške za delo, ker so z lanskim dogovorom s sindikati povišani regresi za del zaposlenih, v drugi polovici leta bodo povišane še plače v vrtcih, denimo pomočnicam vzgojiteljev, kuharicam, čistilkam, povišane bodo plače tudi najslabše plačanim v občinskih upravah, kjer so zaposleni praviloma uvrščeni v nižje plačne razrede kot na državni ravni, stroški za plače pa se bodo povišali tudi na področju kulture in športa, kjer so ustanoviteljice občine.
Po neuradnih informacijah povsem natančnih ocen, kakšne bodo letos finančne posledice lanskega dogovora s sindikati o plačah, nimajo na ne občinski ravni in ne na finančnem ministrstvu, se bo pa do konca leta zanesljivo pokazalo, koliko bo vse to stalo.
V odgovoru na zahteve občin je vlada lani sedanje financiranje povzela z besedami, da »leta 2017 pri povprečnini 530 evrov znašajo sredstva občin 1.095.042.817 evrov, vir financiranja bo celotna dohodnina, ki pripada občinam, v višini 1.088.687.033 evrov, ter finančna izravnava 6.355.784 evrov.
Kakšni so bili v seštevku proračuni občin zadnja leta prikazujemo grafično po Biletnu javnih financ, ki ga objavlja ministrstvo za finance.