Koliko smo plačali politikom za obisk Južne Koreje?

V Pahorjevem uradu so zanikali, da naj bi stroške obiska plačal OKS, in zatrdili, da je to krila država gostiteljica.

Objavljeno
23. februar 2018 19.04
Manja Pušnik
Manja Pušnik
Ljubljana - V času zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu so se v Južni Koreji mudili trije predstavniki države skupaj s sodelavci. Za oceno, kako drag oziroma kako poceni je bil obisk, bo treba počakati na morebitni izplen poti na Daljni vzhod.

Sredi februarja, ko je državo preplavil eden največjih stavkovnih valov, je javnost razburilo, ker se je kar tretjina vlade med stavko javnega sektorja mudila v tujini. Naj spomnimo: minister Boris Koprivnikar in ministrica Alenka Smrkolj sta bila v Dubaju, minister Zdravko Počivalšek v Avstraliji in Novi Zelandiji, minister Karl Erjavec v Kuvajtu, ministrica Maja Makovec Brenčič pa v Južni Koreji. V to azijsko državo sta minuli konec tedna odpotovala še predsednik države Borut Pahor in ministrica za delo Anja Kopač Mrak s sodelavci. Primerjali smo stroške obiska osmih predstavnikov države, ki so v ta namen porabili okoli 28.000 evrov, in dosedanjo sliko gospodarskega sodelovanja med državama.

Gostitelj ni bil OKS, ampak južnokorejski predsednik

Naša vprašanja o Pahorjevem obisku v Južni Koreji so v predsednikovem uradu sprožila ugibanja, češ, kaj je pri tem obisku tako nenavadnega. V Pahorjevem uradu so odločno zanikali neuradne informacije, da naj bi stroške obiska plačal OKS, in zatrdili, da je to krila država gostiteljica. »Predsednik Pahor se je na obisku mudil na povabilo južnokorejskega predsednika Muna, to velja tako za obisk v Seulu kot tudi za del obiska na olimpijskih igrah v Pjongčangu. Gre za prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Južni Koreji, odkar so bili pred 25 leti vzpostavljeni diplomatski odnosi med državama,« so pojasnili in dodali, da se je Pahor med obiskom sešel s številnimi pomembnimi svetovnimi politiki.

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Predsedniku od leta 2010 do 2016 35 odstotkov manj

Poleg Brglezove so bili v delegaciji še svetovalka za odnose z javnostmi Špela Vovk, sodelavec iz predsednikovega protokola in varnostnika. Urad bo za letalske vozovnice in bivanje odštel 9264 evrov, notranje ministrstvo pa je za varnostnika plačalo 4598 evrov. »Dejansko plačilo nastanitve bomo posredovali ob prejetju računov. S proračunskimi sredstvi urad predsednika države ravna kar se da varčno in racionalno. Kljub več dogodkom in prireditvam kot v minulih letih pa še vedno ostaja v finančnih okvirih, ki mu jih namenja državni proračun. Ta je uradu predsednika od leta 2010 do 2016 manjšal sredstva za okoli 35 odstotkov. Predsednik države potuje praviloma z rednimi letalskimi povezavami ali avtomobilom,« so še dodali v Pahorjevem uradu.

Ministricama 14 tisočakov, cveti predvsem turizem

Za osemdnevni obisk šolske ministrice Maje Makovec Brenčič in njenega sodelavca bodo na ministrstvu plačali 8365 evrov, za obisk ministrice za delo Anje Kopač Mrak s sodelavko pa bo proračun odštel 5689 evrov.

Kopač Mrakova je v okviru obiska podpisala meddržavni sporazum o socialni varnosti. Ker bo, kot so zapisali, ta olajšal tudi pretočnost visokokvalificirane delovne sile ter možnost vrnitve slovenskih in prihod korejskih strokovnjakov v Slovenijo, smo preverili, kakšno je gospodarsko sodelovanje med državama. Ugotovili smo, da je blagovna menjava leta 2016 znašala skromnih 336,9 milijona evrov (od januarja do julija lani 231 milijonov evrov), pokritost izvoza z uvozom pa je že od leta 2011 negativna, kar pomeni, da več uvažamo kot izvažamo.

V Južno Korejo izvaža 115 slovenskih podjetij, pri nas deluje 12 podjetij z južnokorejskim kapitalom, neposredne južnokorejske naložbe v Slovenijo pa so leta 2016 znašale tri milijone evrov. Res pa je, da v turizmu dosegamo rast, saj nas je, denimo, lani obiskalo kar 148.000 južnokorejskih turistov. Če se bodo uresničili pričakovanja in cilji nove turistične strategije, se za nadaljevanje rasti števila obiskovalcev z vzhoda ni bati.