Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes bosta potekala kongresa parlamentarne stranke NSi in zunajparlamentarne SLS. Ironija je, da bosta imeli nekoč združeni stranki po spletu naključij (tako zatrjujejo v obeh strankah) vsaka svoj kongres na isti dan. Kongresa bosta programska, in ne volilna, zato kadrovskih sprememb ni pričakovati.
Po lanskih volitvah sta se NSi in SLS znašla v različnih položajih. Ena je ostala del političnega esteblišmenta s petimi poslanci v državnem zboru, drugi se je po 25 letih od ustanovitve poslovila iz parlamenta. Zato bosta po vsebini kongresa povsem različna – NSi bo v soboto po gospodarskem programu, ki so ga predstavili pred lanskimi volitvami, nadgrajevala vsebinsko platformo stranke z davčno in zdravstveno reformo, SLS bo na drugi strani s spremembami statuta in modernizacijo programa poskušala postaviti temelje za ponovni dvig stranke in morebitno vrnitev v politično prvo ligo.
Čeprav sta NSi in SLS sorodni stranki, kajti obe se umeščata na desno polovico strankarskega spektra, med njima danes tako rekoč ni stikov. Predsednica NSi Ljudmila Novak in predsednik SLS Marko Zidanšek sta se v letu dni srečala le enkrat, in sicer kmalu po izvolitvi Zidanška za predsednika SLS. Od takrat ni bilo med vodstvoma strank nikakršnega stika. Namesto tega smo lahko v prvi polovici letošnjega leta spremljali nekaj prestopov nekdanjih poslancev SLS (Mihael Prevc) v NSi. Prestopi so sledili pozivu staroste SLS Ivana Omana, ki je marca izjavil, da bi morali vsi, ki se čutijo krščanske demokrate v SLS, prestopiti v NSi.
Radikalizacija SLS
Kakšne so razmere v SLS po izpadu iz parlamenta, bomo lahko preverili na sobotnem kongresu v Ljubljani. Napovedujejo, da bodo predstavili nov statut in program stranke. Statut prinaša nekaj novosti pri organizaciji stranke, ki naj bi zagotovile bolj tekoče delovanje organov od vrha navzdol, ključna sprememba se nanaša na izvolitev predsednika in podpredsednike SLS. Na kongresu SLS bo prav tako zanimivo spremljati, kako bo članstvo ocenilo enoletno delo novega predsednika stranke Zidanška, ki se v večini prvega leta ni znašel in ni pritegnil večje pozornosti javnosti. Na Zidanška smo postali bolj pozorni, ko so se pred slovenskimi mejami znašli begunci. V političnem prostoru je prevzel štafeto pozivanja k zapiranju meja, saj je med prvimi začel agitirati za postavitev žične ograje na meji – v ta namen so sprožili peticijo »za takojšnje zaprtje meje z ograjo«. Za sobotni kongres SLS je pričakovati, da bo potekal tudi pod močnim vtisom begunske in varnostne krize ter politike, ki jo je na tem področju začrtal Zidanšek. Viri iz SLS pravijo, da ga bo kongres podprl pri pozicioniranju stranke ob begunski temi, ker da »stranka stoji za tem, kar govori Zidanšek«.
NSi rutinirano
Več kot sto kilometrov daleč od prestolnice, v Dravogradu, bo kongres NSi prav tako potekal v razmerah begunske krize. Tudi NSi se je zgodaj zavzemala za postavljanje ograje na južni meji, kar kaže, da v tem primeru bolj stavijo na varnostni kot na humanitarni vidik. V NSi pojasnjujejo, da bo Ljudmila Novak v ključnem govoru tej temi posvetila nekaj pozornosti, a veliko več vsebini na področju zdravstva, davčne politike in gospodarske politike, ki je že nekaj časa osrednja tema te stranke. Bo pa v njenem govoru tudi zanimivo prisluhniti temu, kaj meni o dogajanju na slovenski politični desnici in o domnevnem ustanavljanju novih strank na desnici.
Kongresa NSi in SLS bosta potekala tudi ob začetku referendumske kampanje o noveli zakona o zakonski zvezi. Čeprav so različni akterji na desnici želeli organizirati skupno kampanjo vseh političnih in civilnodružbenih organizacij, ki nasprotujejo zakonu, se to ne bo zgodilo. NSi se v kampanjo podaja sama, prav tako SDS, SLS pa se ob tej temi ni pretirano izpostavljala in po zadnjih informacijah ne bo organizirala svoje kampanje.
