Tiskane izdaje
Zdravniški sindikat Fides in vlada sta lani podpisala sporazum, po katerem se je nekaj skupinam zdravnikov plača povišala. Tudi zaradi tega zdaj zahtevajo povišanje tudi drugi sindikati. Kaj pravi na to Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides?
»Že pred nekaj leti je zakon o sistemu plač v javnem sektorju načel Branimir Štrukelj, predsednik Sviza, ki je dosegel zvišanje plač za ozko skupino svojih članov. O tem se ni nič govorilo. Sledili so policisti, ki so jim ravno tako po stavki zvišali plače, kar se mi zdi prav. Ne vem pa, zakaj zdaj vsi govorijo samo o zdravnikih,« se je odzval Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides, na očitek, da je lansko zvišanje nekaterih skupin zdravniških plač povzročilo vsesplošne zahteve po zvišanju plač v javnem sektorju.
Ne le za politike, 65. plačni razred tudi za vrhunske strokovjake
Zakon, sprejet leta 2007, je po Kuštrinovih besedah anomaličen že vse od začetka, problem pa je v okviru istega zakona nerešljiv. »Krivi so sindikati in vlada. Ko se je zakon pripravljal, so sindikati zahtevali metodologijo za orientacijska delovna mesta. Bila je narejena in upoštevala je obteženost poklicev – izobrazbo, odgovornost, zahtevnost poklicev. Vendar so takrat sindikati to metodologijo zavrnili in orientacijska delovna mesta so postala stvar glasovanja. Te težave se nikakor ne da razrešiti,« pravi Kuštrin, ki je jeseni izstopil iz pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakoba Počivavška. Ta je nasprotovala spremembam zakona glede odprave plačnega stropa. Fides je predlagal ne samo za vrhunske zdravnike, temveč tudi za vrhunske znanstvenike, profesorje in umetnike možnost uvrstitve do 65. plačnega razreda, ki je zdaj na voljo le najvišjim političnim funkcionarjem. V samostojnih pogajanjih sta nato vlada in Fides podpisala sporazum, ki vsebuje tudi zavezo o odpravi plačnega stropa za vse vrhunske kadre. »Vse bomo naredili, da se to uveljavi,« vztraja Kuštrin.
Zakon o sistemu plač v presojo sodišču
V zdravstvu se je ponovno začela množična uravnilovka med zdravniki, saj so vsi, ki imajo 12 let delovne dobe, v 57. plačnem razredu. »Predvsem zdravniki v kliničnih centrih so izjemno nezadovoljni. Predstojniki klinik, na primer strokovni direktor kirurške klinike, dobiva za vodenje 250 evrov bruto dodatka, ima pa odgovornost za 150 milijonov evrov. Tega ni nikjer na svetu,« pove Kuštrin, pa tudi, da bi nekateri zdravniki morali biti že leta 2008, ko se je zakon uveljavil, v 60. plačnem razredu. Če to še zdaj ne bo mogoče, bodo sprožili postopke na sodišču, napoveduje.
Kuštrin nima nič proti primerjavam
Kako gleda predsednik Fidesa na sedanje primerjanje različnih poklicnih skupin z zdravniki? »Nič nimam proti, da se primerjajo. Zanima pa me, na podlagi katerih kriterijev se bodo primerjali z zdravniki. Lahko bi se po dolžini študija, po specializaciji, ki jo potrebujemo zdravniki, drugi pa ne, po obnavljanju licence za delo, po zahtevnosti dela, po prepovedi dela drugje in po kazenski odgovornosti. Zdravniški poklic je edini, ki je za svojo napako kazensko odgovoren. Lahko se primerja tudi število zaposlenih in delovna obremenjenost. Ne vem, kako se bodo z zdravniki primerjali visokošolski profesorji s svojimi delovnimi obvezami od tri do devet delovnih ur na teden.«
